Umrla Miep Gies, ki je pomagala Anni Frank

Giesova je tudi odkrila in ohranila Annin dnevnik, ko so judovsko družino Frankovih aretirali in nato pogubili. Giesova je bila stara sto let. Nizozemka je v domu za ostarele umrla po krajši bolezni. Anne Frank preživela 25 mesecev nacistične okupacije Giesova je bila ena zadnjih, ki je Frankovim nosila hrano, knjige in novice v njihovo skrivališče v Amsterdamu, kjer je Anna skupaj s starši, sestro in še štirimi Judi preživela 25 mesecev nacistične okupacije Nizozemske.

Po odkritju skrivališča Frankovih je bila Giesova tista, ki je zbrala raztresene zapise v skrivališču, odkrila tudi dnevnik Anne Frank in ga nato shranila, da bi ji ga vrnila po koncu vojne. Toda Anna se ni nikoli vrnila. Umrla je marca 1945 za tifusom v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, vsega dva tedna pred osvoboditvijo, stara 15 let.

Prva knjiga o holokavstvu med drugo svetovno vojno Dnevnik je nato Giesova vrnila njenemu očetu, Ottu, edinemu preživelemu, ki je dnevnik Anne Frank leta 1947 tudi objavil. To je bila prva knjiga o holokavstu med drugo svetovno vojno, ki so jo prebrali milijoni ljudi po vsem svetu, od otrok do odraslih. Prevedena je v 65 jezikov.

Anna je dnevnik dobila za 13. rojstni dan, v njem pa opisuje svoje življenje med skrivanjem pred nacisti od 12. junija 1942 do 1. avgusta 1944. Giesova je kasneje povedala, da dnevnika ni prebrala, saj je menila, da so tudi najstnikove skrivnosti svete. Zatem, ko je bil dnevnik objavljen, pa je dejala, da bi ga, če bi vedela, kaj vsebuje, zažgala, saj je vseboval imena tistih, ki so pomagali Frankovim.

Poleg nje in njenega moža Jana Giesa so bili to še njuni prijatelji Victor Kugler, Johannes Kleiman in Bep Voskuijl. Če bi jih odkrili, bi jih nacisti zelo verjetno ustrelili zaradi pomoči Judom. Ob aretaciji Frankovih je gestapo sicer prijel tudi Kuglerja in Kleimana.

Pohvale je vztrajno zavračala Giesova je kmalu po objavi dnevnika Anne Frank postala slavna zaradi svoje vloge pri pomoči Frankovim. Toda sama je pohvale vztrajno zavračala in poudarjala, da je tako kot mnogi drugi skušala pomagati vsem Judom v okupirani Nizozemski. "To je tako nepošteno. Mnogi so naredili prav toliko ali pa še bolj nevarne zadeve," je nedavno povedala.

Rojena je bila 15. februarja 1909 na Dunaju kot Hermine Santrouschitz, nato pa se je v 20. letih zaradi pomanjkanja hrane v Avstriji preselila na Nizozemsko. Živela je z rejniško družino, ki ji je nadela vzdevek Miep.

V izogib deportaciji se je poročila z Nizozemcem Leta 1933 se je zaposlila v podjetju Otta Franka, ki se je ukvarjal s trgovanjem z začimbami. Da bi se nato med nacistično okupacijo Nizozemske izognila deportaciji v Avstrijo, se je leta 1941 poročila z Nizozemcem Janom Giesom. Nato pa ju je leta 1942, ko so nacisti začeli sistematično preganjati Jude na Nizozemskem, Frank prosil, če bi jim pomagala pri skrivanju v tajni sobici na vrhu Frankove tovarne začimb.

"Seveda, sem odgovorila, To je bilo povsem normalno zame. Morala sem jim pomagati, saj si niso mogli sami. Nikamor niso mogli," je pojasnila čez leta in zavrnila, da je šlo za herojsko dejanje. Ne glede na njeno skromnost so jo Judi počastili tudi v izraelskem muzeju holokavsta Jad Vašem. Prejela je tudi odlikovanje Zvezne republike Nemčije in viteški red nizozemske kraljice Beatrix.