Tudi na Poljskem zanimanje za slovensko privatizacijo

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da obisk, na katerem sta se zunanja ministra držav srečala prvič po letu 2005, pomeni utrjevanje odnosov med državama, poljske vlagatelje pa je povabil k vlaganjem v Slovenijo, zlasti po tem, ko bo jeseni sprejet strateški program privatizacije. Poljskim sogovornikom je predstavil tudi ukrepe za sanacijo bančnega sektorja.

Veliko zanimanja za sodelovanje pri privatizaciji Po besedah Erjavca je bilo na pogovoru z ministrom za gospodarstvo mogoče opaziti veliko zanimanja za sodelovanje pri privatizaciji v Sloveniji, "zlasti zanimanje, da bi vstopili na področje zavarovalništva". Kot je še pojasnil, je za Zavarovalnico Triglav zanimanje pokazala poljska zavarovalnica PZU. Pojasnil pa jim je, da mora strateški program privatizacije, torej katera podjetja se bodo prodajala, sprejeti še državni zbor, prodaja pa bo izvedena prek mednarodnih natečajev.

Na MZZ-ju so zapisali, sta na srečanju s Piechocinskim izrazila željo po nadaljnji krepitvi dvostranskega gospodarskega sodelovanja, vključno na področju naložb. Možnosti za to obstajajo predvsem na področjih, kot sta energetika in obnovljivi energetski viri. Minister Erjavec je ob tem izrazil upanje, da bo Poljska čim prej sprejela novo zakonodajo na področju energetike. Piechocinski je bil zadovoljen, da že dve slovenski podjetji (Krka in Nova KBM) kotirata na Varšavski borzi (WSE) ter izrazil upanje, da se bo v prihodnje še več slovenskih podjetij odločilo za vstop na WSE, ki je največja borza v regiji.

Pogovor tudi o energetiki in podnebju Ministra sta izmenjala tudi poglede na politiko, podnebne in energetske spremembe za obdobje do leta 2030 ter označila vzpostavitev energetskih in prometnih infrastrukturnih povezav med Baltikom in Jadranom za pomemben dejavnik, ki naj bi pripomogel h krepitvi gospodarske rasti v regiji. Na Poljskem deluje tudi veliko slovenskih podjetij. Minister Erjavec se je v torek srečal z nekaterimi direktorji in poslovneži. Povedali so, da je poslovanje dobro in varno in da si želijo, da bi povečali poslovanje. Tudi na Poljskem se odvija privatizacija, nekatera podjetja pa so kupili tudi Slovenci, je dodal Erjavec.

S poljskim zunanjim ministrom Sikorskim sta odnose na politični ravni ocenila kot dobre, državi pa imata tudi podobne poglede glede Vzhodnega partnerstva, ki je del evropske sosedske politike. Vzhodno partnerstvo je EU na pobudo vzhodnoevropskih članic vzpostavil z državami na vzhodnih mejah unije, kot so Belorusija, Ukrajina, Armenija in Gruzija. Kot je dejal Erjavec, želi EU z njimi zdaj okrepiti sodelovanje tudi s sklenitvijo dogovorov o prosti trgovini, o čemer bodo zunanji ministri članic razpravljali v ponedeljek v Bruslju. Novembra bo vrh v Vilni, kjer bodo sprejemali odločitve.

Tako Poljska kot Slovenija upata na podpis pridružitvenega sporazuma S Sikorskim sta tako dejala, da upata, da bodo na novembrskem vrhu podpisali pridružitveni sporazum ter dogovor o prosti trgovini z Ukrajino oziroma parafirali te dokumente z Armenijo, Moldavijo in Gruzijo. Strinjala sta se, da je potrebna vizija razvoja tega partnerstva po vrhu v Vilni. Prav tako sta menila, da je proces integracije držav zahodnega Balkana v EU močna motivacijska sila za nadaljnje izvajanje reform in za ohranitev stabilnosti v regiji. Strinjala sta se, da je bil dosežen velik napredek v odnosih med Beogradom in Prištino, zelo zaskrbljena pa sta zaradi zastoja pri evroatlantskih procesih BiH-a, kjer je politična blokada.

Izmenjala sta tudi mnenji glede razmer v južnem Sredozemlju, predvsem v Egiptu in v Siriji. Glede Egipta sta se strinjala, da bi se moral čim prej zgoditi civilni prenos oblasti, je povedal Erjavec. Glede sodelovanja v Višegrajski skupini je povedal, da ima Slovenija interes za sodelovanje zlasti v projektih, kjer je omogočeno tudi črpanje evropskih sredstev, da pa o članstvu ne razmišlja.