To so zadnje besede pred smrtjo

Prvega novembra katoličani in pripadniki nekaterih protestantskih cerkva počastijo spomin na vse svete. Praznik, ki ga v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne poznamo kot dan mrtvih oziroma dan spomina na mrtve, je čas, ko se spominjamo svojih bližnjih, ki so umrli.

Smrt je neizogibni konec vsake življenjske poti, tudi življenjske poti slavnih in zgodovinsko pomembnih oseb. Pogosto so se besede, ki so jih pred smrtjo izrekle te osebe, zapisale v zgodovino.

Poglejmo si nekatere znane zadnje besede (za imenom je navedena letnica smrti):

Rimljanka Agripina, 59: "Prekleta bodi moja maternica." (Agripino je dal umoriti njen sin, rimski cesar Neron, op. p.)

Francoski sholastik Peter Abelard, 1142: "Ne vem."

Papež Aleksander VI., 1503: "Samo še trenutek."

Reformator Martin Luther, 1546: "Da."

Angleški kralj Henrik VIII., 1547: "Menihi, menihi, menihi." (Henrik VIII. je ločil Anglijo od Rimskokatoliške cerkve in ustanovil Anglikansko cerkev, op. p.)

Angleški plemič Walter Raleigh, zarotnik proti kralju, 1618: (rablju): "Udari že, človek!"

Angleški filozof Thomas Hobbes, 1679: "Velik skok v temo."

Francoska plemkinja Jeanne Julie de Lespinasse, 1776: "Sem še vedno živa?"

Francoski pisatelj in filozof Voltaire, 1778: "Za božjo voljo, naj umrem v miru."

Cesar Jožef II., 1790: "Tu počiva Jožef, ki je bil neuspešen v vseh svojih podvigih."

Skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, 1791: "To sem napisal zase."

Nemški filozof Immanuel Kant, 1804: "Dovolj."

Napoleon Bonaparte, 1821: "Josephine." (Josephine de Beauharnais je bila prva Napoleonova žena, op. p.)

Skladatelj Ludwig van Beethoven, 1827: "Komedija je končana."

Nemški filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel, 1831: "In ni me razumel."

Nemški pisatelj in pesnik Johann Wolfgang von Goethe, 1832: "Več luči!"

Judovski bančnik in finančnik Nathan Mayer Rothschild, 1836: "In vse zaradi mojega denarja."

Angleški slikar Joseph Mallord William Turner, 1851: "Sonce je Bog."

Nemški pesnik Heinrich Heine, 1856: "Bog mi bo odpustil. To je njegov poklic."

Naravoslovec Charles Darwin, 1882: "Niti najmanj se ne bojim umreti."

Nemški filozof in revolucionar Karl Marx (ko so ga vprašali za zadnje besede), 1883: "Dajte, pojdite!"

Nemško-madžarski skladatelj in pianist Franz Liszt, 1886: "Tristan."

Avstrijski cesar Franc Jožef, 1916: (pojoč) "Bog obvaruj cesarja!"

Francoski državnik Georges Clemenceau, 1929: "Naj me pokopljejo pokonci – z obrazom proti Nemčiji." (Clemenceau je vodil Francijo v zadnjih letih prve svetovne vojne, op. p.)

Vodja SS Heinrich Himmler, 1945: "Jaz sem Heinrich Himmler."

Angleški pisatelj Herbert Georg Wells, 1946: "V redu sem."