Nedelja, 26. 3. 2017, 9.00
6 let, 6 mesecev
To je država, ki je največji trn v peti Bruslju in Nemčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,75
11
Spor o poljskem ustavnem sodišču, prerazdeljevanje prosilcev za azil in vnovično imenovanje nekdanjega poljskega premierja Donalda Tuska za predsednika Evropskega sveta. To so tri točke, pri katerih se Poljska in Bruselj močno razhajata.
Danes na uradni obisk v Slovenijo prihaja poljski predsednik Andrzej Duda. Ob 25-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Poljsko in Slovenijo ga bo najprej sprejel predsednik Borut Pahor, Duda pa se bo srečal tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in predsednikom vlade Mirom Cerarjem.
Osemintridesetmilijonska Poljska je največja in najpomembnejša vzhodnoevropska članica EU. Njeno gospodarstvo stalno raste: letos bo po napovedih rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 3,1 odstotka, kar je precej več od povprečja EU, ki znaša 1,8 odstotka.
- Poljski veleposlanik: V Sloveniji ni velikega navdušenja nad kapitalizmom in zasebnim lastništvom
- Bodo Britanci z zvijačami razbili EU?
- To je država, ki je popolno nasprotje Slovenije
- Angela Merkel z atomsko bombo nad Poljsko?
Poljsko gospodarstvo cveti
Poljska je precej boljša od povprečja EU tudi pri stopnji nezaposlenosti. Januarja letos je bila po podatkih Eurostata nezaposlenih 5,4 odstotka, medtem ko je povprečje EU 8,1 odstotka. Poljska je po stopnji nezaposlenosti med drugim uspešnejša od držav, kot so Avstrija, Danska ali Švedska.
Težave v Evropi
Toda na zunanjepolitičnem področju ima Poljska že od konca leta 2015 težave z Brusljem in nekaterimi vplivnimi članicami EU, predvsem s sosednjo Nemčijo.
Maja 2015 je na poljskih predsedniških volitvah presenetljivo zmagal mladi Andrzej Duda.
Desni Duda premagal desnosredinskega Komorowskega
Začelo se je maja 2015, ko je na poljskih predsedniških volitvah presenetljivo zmagal zdaj 44-letni Andrzej Duda, kandidat takrat opozicijske nacionalno-konservativne stranke Zakon in pravica (PiS).
Premagal je dotedanjega predsednika države Bronislawa Komorowskega, uradno neodvisnega kandidata, ki pa je bil v resnici kandidat takrat vladajoče desno-sredinske Državljanske platforme.
Zakon in pravica zmagala tudi v bitki za poljski sejm
Oktobra 2015 je na parlamentarnih volitvah prav tako slavila PiS, ki je v poljskem sejmu (parlament) dobila dovolj sedežev, da je sama sestavila vlado. Nova premierka je postala Beata Szydlo, glavne niti v ozadju pa vleče predsednik PiS in nekdanji poljski premier Jaroslaw Kaczynski.
Oktobra 2015 je na poljskih parlamentarnih volitvah zmagala opozicijska stranka Zakon in pravica (PiS). Njena volilna baza je zlasti na revnejšem vzhodu Poljske.
Vojna za ustavno sodišče
Toda že pred parlamentarnimi volitvami se je zapletlo pri ustavnih sodnikih. V začetku oktobra je namreč poljski sejm, potem ko je že bilo jasno, da se bo po volitvah zamenjala oblast, izvolil pet novih ustavnih sodnikov.
Trije so zamenjali sodnike, ki se jim je devetletni mandat že končal, dva pa sodnika, ki jima bo mandat potekel kmalu, a sta še sodnika.
Duda in prisege novih sodnikov
Predsednik Duda ni hotel potrditi nobenega od teh petih izvoljenih kandidatov, po volitvah pa je sejm v novi sestavi izvolil pet novih sodnikov, ki so že prisegli pred Dudo.
Ustavno sodišče je nato odločilo, da so bile oktobrske volitve zakonite pri treh sodnikih, v primeru dveh pa ne. Ustavno sodišče je tudi zahtevalo od Dude, da potrdi te tri sodnike, čemur pa se je poljski predsednik uprl, ker naj bi bilo število ustavnih sodnikov neustavno.
Decembra 2015 so zaradi ustavnega sodišča in novega zakona o poljski radioteleviziji privrženci opozicije množično odšli na ulice. A nove vlade to ni omajalo.
Sporna zakona o medijih in o ustavnem sodišču
Pred božičem je sejm nato sprejel zakon, ki je določal, da je za sprejetje odločitev v 15-članskem ustavnem sodišču potrebna dvotretjinska večina, ne več navadna večina. Zakon omogoča tudi odpoklic ustavnih sodnikov.
Sredi decembra 2015 je v Varšavi proti poljski vladi zaradi spora glede ustavnega sodišča in novega medijskega zakona, ki je novi vladi omogočil večji vpliv na javni radioteleviziji, protestiralo več deset tisoč privržencev opozicije, sledil je prav tako shod več deset tisoč podpornikov vlade.
Nemčija v prvi bojni vrsti proti Poljski
Na sporne zakone se je odzvala tudi tujina, pri čemer je bilo nestrinjanje z dejanji nove poljske vlade najmočnejše ravno v Nemčiji. Kritike na račun poljske vlade so tudi na prvih straneh nemških časopisov.
Takratni predsednik Evropskega parlamenta, nemški socialdemokrat Martin Schulz, je poljski vladi skorajda očital državni udar, evropski komisar za digitalno ekonomijo in družbo Günther Oettinger, ta prihaja iz stranke CDU, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel, pa je predlagal, da se Poljsko postavi pod drobnogled Evropske komisije. Omenjalo se je tudi možnost izključitve Poljske iz EU.
Nemška politika in mediji so ostro napadali novo poljsko vlado in grozili s sankcijami. Pozneje so se medijski napadi na Poljsko malce umirili, februarja letos je Varšavo obiskala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. A odnosi med sosedama, ki imata zelo travmatično zgodovino, še vedno niso prijateljski.
Nova poljska vlada prekrižala načrte Merklovi
Nova poljska vlada je ujezila Nemčijo tudi zato, ker je razveljavila odločitev prejšnje vlade, da v okviru prerazdeljevanja prosilcev za azil sprejme begunce oziroma migrante iz drugih članic EU.
Tudi zaradi trdnega stališča poljske vlade je padel v vodo načrt Merklove, ta je septembra 2015 odprla meje za begunce in migrante, o vseevropskem prerazdeljevanju prosilcev za azil.
Osamljena poljska vlada
Težava nove poljske vlade je, da je v EU precej osamljena. PiS je namreč na evropski ravni član Evropske zveze konservativcev in reformistov (ECR), medtem ko je Državljanska platforma članica precej vplivnejše Evropske ljudske stranke (EPP).
Glavna poljska zaveznica v EU je (bila) Velika Britanija. Z brexitom bo tako Poljska izgubila tesno zaveznico v Bruslju. Poljska kljub temu še vedno ohranja dobre stike z Veliko Britanijo, tudi s tem, da nasprotuje tako imenovanemu kaznovanju Velike Britanije zaradi izstopa iz EU.
Novi poljski vladi nasprotujejo tudi poljski socialdemokrati, s tem pa tudi druge članice Socialistične internacionale. Zato ne preseneča, da je Evropski parlament septembra lani s kar 510 glasovi za in 160 proti (29 je bilo vzdržanih) izglasoval resolucijo, ki je zaradi zapletov z ustavnim sodiščem in novega medijskega zakona kritična od Poljske.
Protipoljska resolucija
Resolucija med drugim zahteva, da poljska oblast objavi in uveljavi odločitev poljskega ustavnega sodišča. Poljsko ustavno sodišče je namreč marca lani razsodilo, da je zakon o ustavnem sodišču iz decembra 2015 neustaven.
Glede na to, da poljska oblast v Zahodni Evropi nima veliko zaveznikov (edina zaveznica je iz EU odhajajoča Velika Britanija, kjer so na oblast konservativci, ki so prav tako kot PiS člani ECR), se je Poljska zelo razveselila zmage Donalda Trumpa novembra lani.
Donald Tusk je stari politični nasprotnik Jaroslawa Kaczynskega, zato ne preseneča, da je bila poljska vlada proti podaljšanju njegovega mandata na čelu Evropskega sveta.
Spor zaradi imenovanja Donalda Tuska
Za številne Poljake, privržence poljske vlade, je to pomenilo, da bo konec pritiska Bruslja in Nemčije na Poljsko. A marca letos se je odprlo novo bojišče med Poljsko in EU. Poljska vlada je namreč nasprotovala temu, da bi Poljaku Donaldu Tusku podaljšali mandat na čelu Evropskega sveta.
Evropski svet sestavljajo voditelji članic EU ter predsednika Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije.
Gre za stare zamere in znotrajpoljsko merjenje moči, saj je Tusk nekdanji predsednik zdaj opozicijske Državljanske platforme in nekdanji poljski premier. Poljska vlada Tusku tudi očita, da kot predsednik Evropskega sveta ni bil nevtralen, ampak se je postavljal na stran opozicije.
Merjenje moči med Poljsko in Brusljem se nadaljuje
A poljske vlade niso uslišali, saj so voditelji članic EU Tusku še za dve leti in pol podaljšali mandat. Tako ostaja na položaju do 30. novembra 2019.
Premierka Syzdlova zato ni podprla sklepov vrha, ki so zato bili objavljeni le v obliki sporočila malteškega predsedstva EU. Merjenje moči med evroskeptično Poljsko in Brusljem se je tako še bolj zapletlo.
11