SiolNET. Novice Svet
5,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To je država, ki je največji trn v peti Bruslju in Nemčiji

5,75

termometer

Poljakinja
Foto: Reuters

Spor o poljskem ustavnem sodišču, prerazdeljevanje prosilcev za azil in vnovično imenovanje nekdanjega poljskega premierja Donalda Tuska za predsednika Evropskega sveta. To so tri točke, pri katerih se Poljska in Bruselj močno razhajata.

Danes na uradni obisk v Slovenijo prihaja poljski predsednik Andrzej Duda. Ob 25-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Poljsko in Slovenijo ga bo najprej sprejel predsednik Borut Pahor, Duda pa se bo srečal tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in predsednikom vlade Mirom Cerarjem

Osemintridesetmilijonska Poljska je največja in najpomembnejša vzhodnoevropska članica EU. Njeno gospodarstvo stalno raste: letos bo po napovedih rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 3,1 odstotka, kar je precej več od povprečja EU, ki znaša 1,8 odstotka.



Poljsko gospodarstvo cveti

Poljska je precej boljša od povprečja EU tudi pri stopnji nezaposlenosti. Januarja letos je bila po podatkih Eurostata nezaposlenih 5,4 odstotka, medtem ko je povprečje EU 8,1 odstotka. Poljska je po stopnji nezaposlenosti med drugim uspešnejša od držav, kot so Avstrija, Danska ali Švedska.

Težave v Evropi

Toda na zunanjepolitičnem področju ima Poljska že od konca leta 2015 težave z Brusljem in nekaterimi vplivnimi članicami EU, predvsem s sosednjo Nemčijo.

Maja 2015 je na poljskih predsedniških volitvah presenetljivo zmagal mladi Andrzej Duda. Maja 2015 je na poljskih predsedniških volitvah presenetljivo zmagal mladi Andrzej Duda. Foto: Reuters

Desni Duda premagal desnosredinskega Komorowskega

Začelo se je maja 2015, ko je na poljskih predsedniških volitvah presenetljivo zmagal zdaj 44-letni Andrzej Duda, kandidat takrat opozicijske nacionalno-konservativne stranke Zakon in pravica (PiS). 

Premagal je dotedanjega predsednika države Bronislawa Komorowskega, uradno neodvisnega kandidata, ki pa je bil v resnici kandidat takrat vladajoče desno-sredinske Državljanske platforme.

Zakon in pravica zmagala tudi v bitki za poljski sejm

Oktobra 2015 je na parlamentarnih volitvah prav tako slavila PiS, ki je v poljskem sejmu (parlament) dobila dovolj sedežev, da je sama sestavila vlado. Nova premierka je postala Beata Szydlo, glavne niti v ozadju pa vleče predsednik PiS in nekdanji poljski premier Jaroslaw Kaczynski.

Oktobra 2015 je na poljskih parlamentarnih volitvah zmagala opozicijska stranka Zakon in pravica (PiS). Njena volilna baza je zlasti na revnejšem vzhodu Poljske. Oktobra 2015 je na poljskih parlamentarnih volitvah zmagala opozicijska stranka Zakon in pravica (PiS). Njena volilna baza je zlasti na revnejšem vzhodu Poljske. Foto: Reuters

Vojna za ustavno sodišče

Toda že pred parlamentarnimi volitvami se je zapletlo pri ustavnih sodnikih. V začetku oktobra je namreč poljski sejm, potem ko je že bilo jasno, da se bo po volitvah zamenjala oblast, izvolil pet novih ustavnih sodnikov.

Trije so zamenjali sodnike, ki se jim je devetletni mandat že končal, dva pa sodnika, ki jima bo mandat potekel kmalu, a sta še sodnika. 

Duda in prisege novih sodnikov

Predsednik Duda ni hotel potrditi nobenega od teh petih izvoljenih kandidatov, po volitvah pa je sejm v novi sestavi izvolil pet novih sodnikov, ki so že prisegli pred Dudo.

Ustavno sodišče je nato odločilo, da so bile oktobrske volitve zakonite pri treh sodnikih, v primeru dveh pa ne. Ustavno sodišče je tudi zahtevalo od Dude, da potrdi te tri sodnike, čemur pa se je poljski predsednik uprl, ker naj bi bilo število ustavnih sodnikov neustavno.

Decembra 2015 so zaradi ustavnega sodišča in novega zakona o poljski radioteleviziji privrženci opozicije množično odšli na ulice. A nove vlade to ni omajalo. Decembra 2015 so zaradi ustavnega sodišča in novega zakona o poljski radioteleviziji privrženci opozicije množično odšli na ulice. A nove vlade to ni omajalo. Foto: Reuters

Sporna zakona o medijih in o ustavnem sodišču

Pred božičem je sejm nato sprejel zakon, ki je določal, da je za sprejetje odločitev v 15-članskem ustavnem sodišču potrebna dvotretjinska večina, ne več navadna večina. Zakon omogoča tudi odpoklic ustavnih sodnikov.

Sredi decembra 2015 je v Varšavi proti poljski vladi zaradi spora glede ustavnega sodišča in novega medijskega zakona, ki je novi vladi omogočil večji vpliv na javni radioteleviziji, protestiralo več deset tisoč privržencev opozicije, sledil je prav tako shod več deset tisoč podpornikov vlade.

Nemčija v prvi bojni vrsti proti Poljski

Na sporne zakone se je odzvala tudi tujina, pri čemer je bilo nestrinjanje z dejanji nove poljske vlade najmočnejše ravno v Nemčiji. Kritike na račun poljske vlade so tudi na prvih straneh nemških časopisov.

Takratni predsednik Evropskega parlamenta, nemški socialdemokrat Martin Schulz, je poljski vladi skorajda očital državni udar, evropski komisar za digitalno ekonomijo in družbo Günther Oettinger, ta prihaja iz stranke CDU, ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel, pa je predlagal, da se Poljsko postavi pod drobnogled Evropske komisije. Omenjalo se je tudi možnost izključitve Poljske iz EU.

Nemška politika in mediji so ostro napadali novo poljsko vlado in grozili s sankcijami. Pozneje so se medijski napadi na Poljsko malce umirili, februarja letos je Varšavo obiskala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. A odnosi med sosedama, ki imata zelo travmatično zgodovino, še vedno niso prijateljski. Nemška politika in mediji so ostro napadali novo poljsko vlado in grozili s sankcijami. Pozneje so se medijski napadi na Poljsko malce umirili, februarja letos je Varšavo obiskala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. A odnosi med sosedama, ki imata zelo travmatično zgodovino, še vedno niso prijateljski. Foto: Reuters

Nova poljska vlada prekrižala načrte Merklovi

Nova poljska vlada je ujezila Nemčijo tudi zato, ker je razveljavila odločitev prejšnje vlade, da v okviru prerazdeljevanja prosilcev za azil sprejme begunce oziroma migrante iz drugih članic EU.

Tudi zaradi trdnega stališča poljske vlade je padel v vodo načrt Merklove, ta je septembra 2015 odprla meje za begunce in migrante, o vseevropskem prerazdeljevanju prosilcev za azil.

Osamljena poljska vlada

Težava nove poljske vlade je, da je v EU precej osamljena. PiS je namreč na evropski ravni član Evropske zveze konservativcev in reformistov (ECR), medtem ko je Državljanska platforma članica precej vplivnejše Evropske ljudske stranke (EPP). 

Glavna poljska zaveznica v EU je (bila) Velika Britanija. Z brexitom bo tako Poljska izgubila tesno zaveznico v Bruslju. Poljska kljub temu še vedno ohranja dobre stike z Veliko Britanijo, tudi s tem, da nasprotuje tako imenovanemu kaznovanju Velike Britanije zaradi izstopa iz EU. Glavna poljska zaveznica v EU je (bila) Velika Britanija. Z brexitom bo tako Poljska izgubila tesno zaveznico v Bruslju. Poljska kljub temu še vedno ohranja dobre stike z Veliko Britanijo, tudi s tem, da nasprotuje tako imenovanemu kaznovanju Velike Britanije zaradi izstopa iz EU. Foto: Reuters

Novi poljski vladi nasprotujejo tudi poljski socialdemokrati, s tem pa tudi druge članice Socialistične internacionale. Zato ne preseneča, da je Evropski parlament septembra lani s kar 510 glasovi za in 160 proti (29 je bilo vzdržanih) izglasoval resolucijo, ki je zaradi zapletov z ustavnim sodiščem in novega medijskega zakona kritična od Poljske.

Protipoljska resolucija

Resolucija med drugim zahteva, da poljska oblast objavi in uveljavi odločitev poljskega ustavnega sodišča. Poljsko ustavno sodišče je namreč marca lani razsodilo, da je zakon o ustavnem sodišču iz decembra 2015 neustaven.

Glede na to, da poljska oblast v Zahodni Evropi nima veliko zaveznikov (edina zaveznica je iz EU odhajajoča Velika Britanija, kjer so na oblast konservativci, ki so prav tako kot PiS člani ECR), se je Poljska zelo razveselila zmage Donalda Trumpa novembra lani.

Donald Tusk je stari politični nasprotnik Jaroslawa Kaczynskega, zato ne preseneča, da je bila poljska vlada proti podaljšanju njegovega mandata na čelu Evropskega sveta. Donald Tusk je stari politični nasprotnik Jaroslawa Kaczynskega, zato ne preseneča, da je bila poljska vlada proti podaljšanju njegovega mandata na čelu Evropskega sveta. Foto: Reuters

Spor zaradi imenovanja Donalda Tuska

Za številne Poljake, privržence poljske vlade, je to pomenilo, da bo konec pritiska Bruslja in Nemčije na Poljsko.  A marca letos se je odprlo novo bojišče med Poljsko in EU. Poljska vlada je namreč nasprotovala temu, da bi Poljaku Donaldu Tusku podaljšali mandat na čelu Evropskega sveta.

Kaj je Evropski svet?

Evropski svet sestavljajo voditelji članic EU ter predsednika Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije.

Gre za stare zamere in znotrajpoljsko merjenje moči, saj je Tusk nekdanji predsednik zdaj opozicijske Državljanske platforme in nekdanji poljski premier. Poljska vlada Tusku tudi očita, da kot predsednik Evropskega sveta ni bil nevtralen, ampak se je postavljal na stran opozicije.

Merjenje moči med Poljsko in Brusljem se nadaljuje

A poljske vlade niso uslišali, saj so voditelji članic EU Tusku še za dve leti in pol podaljšali mandat. Tako ostaja na položaju do 30. novembra 2019.

Premierka Syzdlova zato ni podprla sklepov vrha, ki so zato bili objavljeni le v obliki sporočila malteškega predsedstva EU. Merjenje moči med evroskeptično Poljsko in Brusljem se je tako še bolj zapletlo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin