Petek, 3. 3. 2023, 22.02
1 leto, 1 mesec
Tako zahrbtno Kremelj reže svoje nasprotnike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,50
50
Ruske oblasti so neusmiljene do nasprotnikov svojega režima.
Mineva pet let, odkar sta bila nekdanji ruski dvojni agent Sergej Skripal in njegova hči Julija v Veliki Britaniji zastrupljena z živčnim strupom novičok. Poskus umora sta preživela, medicinsko osebje, ki je reševalo njuni življenji, pa še vedno čuti posledice. "Bil sem popolnoma izčrpan, čustveno, fizično, mentalno," je za BBC povedal James Haslam, zdravnik v bolnišnici Salisbury, kamor sta bila prepeljana.
Britanske oblasti so prepričane, da sta zastrupitev izvedla ruska vojaška obveščevalca Anatolij Čepiga in Aleksander Miškin. Z novičokom naj bi namazala kljuko vhodnih vrat Sergeja Skripala.
Nekaj mesecev pozneje sta se v istem mestu naključno zastrupila še Charlie Rowley in Dawn Sturgess, ki sta se poškropila s tekočino, za katero sta bila prepričana, da je navadni parfum. Sturgessova je zastrupitvi podlegla.
Julija Skripal, hči dvojnega agenta Sergeja Skripala, je napad preživela.
Ni pa primer Skripala edini, za katerimi stojijo ruske oblasti, ki na ta način obračunavajo – včasih tudi le nedvoumno opozorijo – z nasprotniki svojega režima.
Tudi protežiranci padejo v nemilost
Tako naj bi bili marca lani, po poročanju Wall Street Journal, rahlega odmerka deležni ruski oligarh Roman Abramovič in ukrajinski udeleženci mirovnih pogajanj v Kijevu.
Pogajalci, ki so se srečali z ruskimi kolegi v upanju, da bodo ustavili razvoj vojne, so kasneje doživeli izčrpavajoče simptome, vključno z "rdečimi očmi, stalnim in bolečim solzenjem ter luščenjem kože na obrazih in rokah", je pisalo v poročilu. Abramovič, ki je nekoč sodil v ožji Putinov krog, je imel za kratek čas tudi težave z vidom. Incident naj bi bil opozorilne narave.
Pestra zgodovina zastrupitev
Rusija, še prej pa Sovjetska zveza, ima pestro zgodovino zastrupitev, ki jih predvsem v zadnjih letih ni manjkalo, piše revija Rolling Stone, ki je kronološko zabeležila odmevne politično motivirane zastrupitve.
Leta 1957 so s talijem, zelo strupenim elementom skoraj brez okusa, za nelojalnost kaznovali Nikolaja Hohlova, izurjenega morilca, ki je prebegnil na Zahod. Podtaknili so mu ga v kavo, okrevanje pa je bilo zelo boleče. Bil je povsem plešast in "tako iznakažen z brazgotinami in pikami, da ga tudi znanci sprva niso prepoznali". Sam sebe je imenoval "živi dokaz, da sovjetska znanost, znanost ubijanja, ni vsemogočna".
Precej filmsko so se znebili disidenta Georgija Markova, rojenega v Bolgariji, ki je živel v izgnanstvu v Londonu. Med vstopanjem na avtobus so ga leta 1978 zbodli z dežnikom v nogo. V napadu, ki naj bi ga podpiral KGB, so mu vbrizgali majhno kroglico strupa ricina, zaradi česar je Markov štiri dni pozneje umrl.
Viktor Juščenko.
Pretekli dogodki, ki krojijo sedanjost
V incidentu, ki je neposredno povezan s trenutno vojno med Moskvo in Kijevom, so napadli proevropskega voditelja Viktorja Juščenka. Ta se je leta 2004 potegoval za mesto predsednika Ukrajine, proti Viktorju Janukoviču, ki ga je podpiral Putin.
Med večerjo so ga zastrupili z dioksinom, spojino, ki jo najdemo tudi v zloglasnem herbicidu, oranžnem agensu. Juščenko je poskus atentata komaj preživel, vendar pa je ostal trajno iznakažen, z grozljivimi brazgotinami in madeži po obrazu in telesu. Je pa na volitvah tedaj premagal Janukoviča.
Janukovič je nato sicer leta 2010 prevzel oblast, a je bil štiri leta kasneje, v času Majdanske revolucije, ki je spodbudila rusko invazijo na Krim in postavila temelje za sedanji konflikt, odstavljen.
Strupi kot priljubljena izbira ruskega režima
Ruska novinarka Anna Politkovska, ki je ostro kritizirala režim v Moskvi, je že leta 2004 trdila, da jo je s strupom v čaju skušala zastrupiti ruska obveščevalna služba. Leta 2006 je bila nato v resnici umorjena – ustrelili so jo v dvigalu pred njenim stanovanjem.
Odmevna žrtev Putinovega režima je bil Aleksander Litvinenko. Kot član agencije FSB (naslednice KGB) se je spopadel s Putinovo vlado, obsodil je namreč široko razširjeno korupcijo, zato je dobil azil v Londonu.
Litvinenku so leta 2006 v hotelu v središču Londona v čaj podtaknili radioaktiven element polonij. Nekaj tednov kasneje je bilo to zanj usodno. Kot storilca so britanske oblasti celo identificirale dva Rusa, za katera so verjeli, da sta odgovorna za atentat, vendar Putin ni dovolil njune izročitve in zanikal kakršnokoli rusko vpletenost. Eden od domnevnih napadalcev je nato celo služboval v ruski dumi.
Potem ko sta Sergej Skripal in njegova hči Julija 2018 preživela zastrupitev z novičokom, so z njim znova poskusili dve leti kasneje. Tarča je bil Aleksej Navalni, ena izmed vodilnih opozicijskih osebnosti v ruski politiki. Priljubljeni odvetnik in protikorupcijski aktivist je zaslovel s kandidaturo za župana Moskve in organizacijo množičnih protestov proti Putinu v začetku prejšnjega desetletja.
Zaradi političnih ambicij je bil očitno trn v peti ruskim oblastem, zato so ga že leta 2017 na ulici skušali oslepiti napadalci, ki so ga poškropili s strupeno zeleno barvo. Leta 2020 so se Navalnega skušali znebiti z novičokom, okreval je šele po premestitvi v nemško bolnišnico.
Kljub mednarodni obsodbi napada in uporabi kemičnega orožja za utišanje političnih nasprotnikov so Navalnega, takoj po vrnitvi v Rusijo, brez milosti za mnogo let zaprli.
50