Sudanski atlet zaprosil za politični azil

Informacijo o tem, da bi eden od sudanskih tekačev zaprosil za politični azil, je potrdil eden od britanskih uradnikov, ki pa ni želel biti imenovan, saj o primeru sicer ne bi smel govoriti. Sudanski atlet, ki se bo na olimpijskih igral preizkusil v teku, je v svojih dvajsetih letih in le eden od šestih atletov, ki jih je na letošnje olimpijske igre poslal Sudan, katerega še vedno pretresa medetnično in medversko nasilje. Sudanski olimpijski komite se na domnevno prošnjo njihovega atleta za politični azil še ni odzval.

Sudanski atleti so pred potrditvijo, da se lahko udeležijo olimpijskih iger, morali čez vrsto preiskav. Sudanske oblasti so namreč izčrpno raziskale njihovo ozadje, predvsem to, ali imajo policijsko kartoteko in ali imajo kakšne emigracijske težnje. Atleti so v državo vstopili z vizo, ki pa jim poteče na določen datum. Ob tem pa je neimenovani britanski uradnik še povedal, da bodo z njimi ravnali enako kot z drugimi, ki v Veliki Britaniji ostanejo brez veljavnih dokumentov.

Športniki večkrat zaprosili za azil med olimpijskimi igrami

Ni pa prvič, ko bi med olimpijskimi igrami športniki zaprosili za politični azil. Že leta 1948 je Marie Provaznikova, vodja češkoslovaške ženske gimnastične ekipe, med olimpijskimi igrami v Londonu ZDA zaprosila za politični azil. Enako je storil tudi iraški dvigovalec uteži Rael Ahmed leta 1996 med olimpijskimi igrami v Atlanti, saj je želel ubežati režimu Sadama Huseina. Njegov sin Udaj naj bi se fizično spravil nad tiste, ki mu niso bili pokorni na mednarodnih športnih dogodkih.

Pred olimpijskimi igrami leta 2008 pa je za politični azil zaprosilo tudi osem kubanskih nogometašev. Temu vzoru je sledila eritrejska nogometna ekipa, ki je med tekmovanjem v Keniji leta 2009 kar zbežala s prizorišča. V domovino se je vrnil le njihov trener in eden od vladnih uradnikov. Zdaj morajo eritrejski športniki zaradi tega incidenta pred odhodom iz domovine plačati določeno vsoto, ki služi kot garancija, da se bodo vrnili nazaj domov.