Petek, 17. 3. 2023, 22.19
1 leto, 8 mesecev
Srbi v Bahmutu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
33
Bahmut je bil nekaj let prestolnica Slovanoserbije. Na fotografiji: uničenje v Bahmutu januarja letos.
Mesto Bahmut, ki je zadnje mesece glavno bojišče med ukrajinskimi in ruskimi silami, ima zelo zanimivo zgodovino. V obdobju carske Rusije sredi 18. stoletja je bilo nekaj let središče vojaške ozemeljske enote Slovanosrbije, kamor so se naselili Srbi iz habsburške Vojne krajine, da bi carsko Rusijo branili pred vpadi Tatarov.
V začetku ruskega napada na Ukrajino je bila precej časa v središču pozornosti svetovnih medijev bitka za Mariupol, strateško pomembno mesto ob Azovskem morju. Nekateri so takrat Mariupol poimenovali novi Stalingrad, drugi, ki so doživljali jugoslovanske vojne v začetku devetdesetih let, pa so razrušeno ukrajinsko mesto primerjali z Vukovarjem.
Padec Mariupola in boj za Bahmut
Mariupol, ki leži na jugu ukrajinske regije Doneck, je na koncu padel v ruske roke in s tem Ukrajino odrezal od Azovskega morja ter obenem Krim po kopenski poti povezal z Doneško in Lugansko ljudsko republiko oziroma z Rusijo.
Zdaj je že nekaj mesecev v središču svetovne pozornosti Bahmut, mesto na severu ukrajinske regije Doneck, ki je imelo pred vojno v Ukrajini okoli 71 tisoč prebivalcev. Ogromno meščanov je zaradi hudih spopadov mesto zapustilo.
Razprave o strateški (ne)pomembnosti Bahmuta
O strateški pomembnosti Bahmuta se krešejo različna mnenja: nekateri menijo, da bi bil padec Bahmuta velik ruski uspeh, drugi so prepričani, da je strateški pomen mesta precenjen in da ga Ukrajinci srdito branijo samo zato, da lahko – medtem ko se pripravljajo na domnevno spomladansko protiofenzivo – na bitko za mesto vežejo čim več ruskih sil.
Pogled na Bahmut avgusta lani, ko se vojna vihra mestu še ni tako približala.
Bitka za Bahmut je za rusko stran, kjer so pogosto v prvih bojnih vrstah plačanci ruske zasebne vojske Wagner, bitka za Artjomovsk. Tako namreč pravijo mestu, ki je zdaj bolj ali manj v ruševinah. V tem mestu je namreč nekaj časa deloval ruski boljševik Fjodor Sergejev, čigar vzdevek je bil Artjom.
#Bakhmut = Ukraine's Vukovar. Capturing it won't bring Russia closer to victory.
— Marko Attila Hoare (@markoah) March 5, 2023
Artjomova Doneško-krivoroška sovjetska republika
Ta je bil leta 1918 vodja kratkotrajne sovjetske republike Doneck-Krivi Rog, ki je kmalu postala del sovjetske ukrajinske. Njeno usodo pogosto omenja tudi ruski predsednik Vladimir Putin in s tem upravičuje svoje trditve, da so Ukrajino ustvarili Leninovi boljševiki in ji podarjali rusko ozemlje. Leta 2014 samooklicana Doneška ljudska republika se razglaša za naslednico Artjomove Doneško-Krivoroške sovjetske republike, zaradi česar ima boj za Bahmut za Ruse tudi simbolni pomen.
Mesto Bahmut pa je povezano tudi s srbsko zgodovino. Ime Bahmut (leži ob reki Bahmutka) je najverjetneje turškega oziroma tatarskega izvora in naj bi pomenilo slana voda ali breg. To je stepsko območje, ki je bilo pogosto izhodišče za napade krimskih in nogajskih Tatarov na carsko Rusijo.
Nova Srbija v desnobrežni Ukrajini
Sredi 18. stoletja je carska Rusija našla rešitev. Najprej je leta 1751 ali 1752 na takratnem obmejnem območju na desnem bregu Dnepra (zdaj je to območje ukrajinske regije Kirovgrad) vzpostavljena Nova Srbija, kamor so prišli srbski krajišniki iz habsburške Vojne krajine. Čeprav je ta enota nosila ime Nova Srbija, pa so na tem območju živele tudi druge pravoslavne narodnostne skupine: Ukrajinci, Moldavci, Romuni in Bolgari. To torej ni bila množična selitev Srbov, ampak je tja prišel le del srbskih krajišnikov iz ukinjenega dela Vojne krajine ob rekah Tisa in Mureš na območju današnje Madžarske in Romunije.
Ukrajinska vojaka v Bahmutu marca letos
Večina prebivalstva je bila v Novi Srbiji po podatkih Olge Posunjko moldavskega izvora, po podatkih ruskega zgodovinarja in demografa Vladimirja Kabuzana pa so bili v veliki večini Ukrajinci. Središče Nove Srbije, ki je bila ukinjena leta 1764, je bil Novomirgorod. Po podatkih Posunjkove je imela Nova Srbija leta 1754 nekaj manj kot štiri tisoč prebivalcev.
Vira:
Olga M. Posunjko, Istorija Nove Srbije i Slavenosrbije (sl. Zgodovina Nove Srbije in Slovanosrbije), Beograd 2002
Mita Kostić, Nova Srbija i Slavenosrbija (sl. Nova Srbija in Slovanosrbija), Novi Sad 2001 (izvirna objava leta 1924)
Slovanosrbija ob reki Bahmutki
Leta 1753 je del Srbov iz Nove Srbije odšel v novo vojaško ozemeljsko obmejno enoto na desnem bregu reke Donec, med rekama Bahmutka in Lugan. To ozemlje je dobilo ime Slovanosrbija. Poleg Srbov so prišli še drugi pravoslavni naseljenci z Balkana: Romuni, Bolgari, Grki … Po podatkih Posunjkove je imela Slovanosrbija leta 1755 okoli 1.500 prebivalcev.
Središče Slovanosrbije, v kateri so Srbi predstavljali manj kot polovico prebivalstva (po nekaterih podatkih je bilo Srbov nekaj odstotkov in so veliko večino predstavljali Ukrajinci), je bilo v Bahmutu. Slovanosrbija (ukr. Slovjanoserbija, rus. Slavjanoserbija) je bila tako kot Nova Srbija ukinjena leta 1764. Nanjo še vedno spominja mesto Slovjanoserbsk, ki leži v bližini mesta Lugansk. Srbski priseljenci v Ukrajini so se do začetka 19. stoletja že asimilirali s tamkajšnjim pravoslavnim prebivalstvom.
Nova Rusija in grški načrt carice Katarine Velike
Poleg tega območje Nove Srbije in Slovanosrbije po rusko-turški vojni v letih od 1768 do 1774 ni bilo več obmejno območje, saj je carska Rusija zmagala in zasedla velike del ozemlja tatarskega Krimskega kanata. Sam polotok Krim je carska Rusija dokončno zasedla leta 1783.
Osvojeno ozemlje nekdanjega Krimskega kanata je ruska carica Katarina Velika preimenovala v tako imenovano Novo Rusijo. Kljub imenu ter priseljevanju Rusov in drugih narodov (Romunov, Grkov, Judov, Armencev, Nemcev, Poljakov, Italijanov, Srbov …) so večino prebivalcev Nove Rusije predstavljali Ukrajinci. Katarina Velika je v Novi Rusiji ustanavljala mesta, ki so načrtno imela grška imena: Odesa, Mariuopol, Sevastopol, Herson, Melitopol, Simferopol, Tiraspol, Nikopol …
33