Slovenija v slabi druščini skupaj s Ciprom in Grčijo

Po podatkih Eurostata je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim rast javnega dolga zabeležilo 19 držav članic EU, šestim je uspelo javni dolg znižati, tri države pa so ostale na isti ravni.

Slovenija pri rasti javnega dolga "bronasta" Največja rast javnega dolga je bila na Cipru (+10,8 odstotne točke), v Grčiji (+8,6 odstotne točke), na tretjem mestu je Slovenija (+7,8 odstotne točke), sledijo Portugalska (+3,8 odstotne točke), Italija (+tri odstotne točke) in Slovaška (+2,9 odstotne točke).

Znižanje javnega dolga je uspelo na Češkem (za ‒1,4 odstotne točke), Madžarskem (za ‒1,2 odstotne točke), v Nemčiji in Latviji (pri obeh za ‒0,7 odstotne točke), Litvi (‒0,3 odstotne točke) in Luksemburgu (‒0,1 odstotne točke).

Na letni ravni – drugo četrtletje 2012 in drugo četrtletje letos – je 24 članic EU opazilo rast javnega dolga. Največji porast so imeli Grčija (+19,9 odstotne točke), Irska (+15,5 odstotne točke), Ciper (+15,2 odstotne točk), Španija (+14,7 odstotne točke), Slovenija (+14,1 odstotne točke) in Portugalska (+13,1 odstotne točke). Znižanje javnega dolga je uspelo v Latviji (‒3,8 odstotne točke), Nemčiji (‒2,1 odstotne točke), na Danskem in v Avstriji (‒0,6 odstotne točke).

Največji javni dolg v treh državah olivnega pasu Največji javni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) je bil po podatkih evropskih statistikov na koncu drugega četrtletja v Grčiji (169,1 odstotka), Italiji (133,3 odstotka), na Portugalskem (131,1 odstotka), Irskem (125,7 odstotka) in v Belgiji (105 odstotkov). Najnižji je bil v Estoniji (9,8 odstotka), Bolgariji (18 odstotkov) in Luksemburgu (23,1 odstotka).

V evroobmočju, v katerem je 17 članic EU, je bil konec drugega četrtletja javni dolg 93,4 odstotka BDP, konec prvega četrtletja pa 92,3 odstotka. V EU je bil dvig v primerjavi s prvim četrtletjem s 85,9 odstotka na 86,8 odstotka. Na letni ravni se je v primerjavi z drugim četrtletjem 2012 javni dolg v evroobmočju (17 držav) dvignil z 89,9 odstotka na 93,4 odstotka. V EU se je dvignil s 84,7 odstotka na 86,8 odstotka.

Slovenija od 48,5 na 62,6 odstotka oziroma od 17,4 na 21,9 milijarde evrov Slovenija je imela konec lanskega leta javni dolg 48,5 odstotka BDP (17,4 milijard evrov), konec prvega četrtletja letos 54,8 (19,1 milijarde evrov) in konec drugega četrtletja 62,6 odstotka (21,9 milijarde evrov). Torej je bila rast že prej omenjenih 7,8 odstotne točke (Eurostat sicer navaja 7,9 odstotne točke). Prav rast v zadnjem času je skrb zbujajoča, saj je višina javnega dolga nižja tako od povprečja EU kot evroobmočja.

Naša država se je za zdaj dobro odrezala v primerjavi s sosedami. Višji javni dolg imajo Italija, Avstrija (75,1 odstotka) in Madžarska (81,6 odstotka), nižjega pa samo Hrvaška (59,9 odstotka). Res pa je, da Madžarska javni dolg niža, v Avstriji pa ostaja že nekaj časa na isti ravni.

Slovenija daleč od skandinavskih zgledov Slovenija se slabše odreže v primerjavi s skandinavskimi državami, ki pri nas veljajo za zgled socialne države. Švedski javni dolg je le 40,9 odstotka, Danski 45,8 in Finski 57,2 odstotka BDP. Norveška, katere javnega dolga Eurostat ne navaja, je imela po podatkih tradingeconomics lani javni dolg 28,3 odstotka BDP, torej najmanj od vseh štirih skandinavskih državah.