Slovenec, ki je zapolnil delovno mesto, za katero so Nemci kandidata iskali sedem let

Matjaž Bogataj v zdomstvu živi že skoraj desetletje, a ljubezen do violine ga je čez planke zanesla, še preden se je tja tudi odselil. S tujino se je začel spogledovali že pri 14 letih, ko se je udeleževal različnih tečajev za nadarjene glasbenike. Ponujala se mu je celo priložnost za šolanje v New Yorku, a nazadnje se je odločil za avstrijski Gradec.

Ni nujno, da če študiraš v tujini, da boš tam tudi ostal Pri 17 letih je Matjaž v Avstriji opravil sprejemne izpite za študij violine, prvo leto je študiral vzporedno z zaključevanjem gimnazijske izobrazbe v Kranju. V Gradcu je nato živel sedem let, eno leto v Münchnu, nato ga je zaneslo v Frankfurt. V tem času je končal dodiplomski študij in dva magistrska študija.

Zakaj študij v tujini? Pravi, da ne zato, ker bi menil, da ta v Sloveniji ni dovolj dober. To je prišlo spontano, s spodbudami tujih profesorjev, ki so ga spoznali na različnih tečajih. Sicer je Matjaž prepričan, da sam študij v tujini ni ne recept za uspeh v tujini ne zagotovilo, da boš tam tudi ostal.

"Ni pomembno, kje študiraš, vsaj dokler si v okolju, ki te spodbuja in kjer je zdrava konkurenca, predvsem pa profesor, ki ti ustreza." A kar največ šteje, je delo, poudarja: "Treba je neprestano delati na sebi, se izpopolnjevati in siliti naprej. Če se enkrat usedeš in si misliš, da si nekaj dosegel, je konec."

Zapolnil delovno mesto, za katero so kandidata iskali sedem let Ker se drži tega načela, je Matjažu uspelo, da je dobil delo v frankfurtski operi, v kateri sodelujejo ljudje iz 47 različnih narodov. Njen član je mladi slovenski violinist postal pred letom in pol, ko je bil med množico prijavljenih na avdicijo izbran za namestnika vodje violin.

A sam uspeh na avdiciji ni še nikakršen uspeh, je skromen Matjaž. Kot poudarja, razpis avdicije v Nemčiji še ne pomeni, da bo delovno mesto tudi zapolnjeno.

Glasbenik ima eno leto časa, da se izkaže in da se poveže s preostalimi člani. "Ni dovolj, da samo dobro igraš, obkljukani morajo biti vsi kvadratki. Ustrezati moraš skupini, šefu, dirigentu in vsem skupaj. " Matjažu je to uspelo, saj je pred mesecem dni podpisal prvo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. S tem je zapolnil mesto, ki je bilo prosto kar sedem let.

"Najemnine in prevoze moraš zajemati z veliko žlico" Delo v frankfurtskem opernem in muzejskem mestu je za Matjaža izjemna izkušnja, ki zahteva precej delovnega človeka. Delovnik v operni hiši je namreč precej nor – dopoldne vaje, zvečer predstave, igrajo se vsi vikendi in prazniki, vključno z novim letom. "Običajno imamo ponedeljek ali torek prost, a ni nujno, pride tudi obdobje, ko po dva tedna nimamo niti enega dneva prostega."

A naporen delovnik je tudi dobro poplačan, seveda sorazmerno s frankfurtskim standardom. Matjaž živi v enem najdražjih nemških mest, kjer je stroške najemnin in prevozov treba "zajemati z veliko žlico", opominja.

Za primerjavo je omenil svoje stanovanje in prijateljevo stanovanje v Ljubljani. "On sredi Ljubljane najema novo, 90 kvadratov veliko stanovanje in zanj odšteje 700 evrov. Sam plačujem več, pa živim le na petdesetih kvadratih in niti nisem v središču mesta."

A da ne bo pomote, Matjaž se ne želi nad ničemer pritoževati. In kot pravi, je tudi v Nemčiji mogoče ceneje živeti. Če bi delal v Berlinu, bi bilo stroškov manj, a za to ceno bi bilo manj tudi plačila.

Če se jim prilagodiš, te bodo Nemci lepo sprejeli Zaradi natrpanega urnika Matjaž nima prav veliko časa pohajkovati po Frankfurtu in si ogledovati znamenitosti, je pa to, kot pravi, multinacionalno mesto, ki diha s hitrim tempom. Uradno ima dobrega pol milijona prebivalcev, a vsaj še enkrat, če ne celo dvakrat toliko se jih vsak dan tja iz bližnjih mest pripelje na delo. Vsakodnevni mestni vrvež se tako umiri šele konec tedna.

Kljub temu je okolje tujcu prijazno, prav violinist. "Nikoli nisem imel nobenih težav, tudi v službi sem bil s prvim dnem lepo sprejet. Vendar je v Nemčiji zelo pomembno, da pokažeš, da si hvaležen za priložnost, da delaš, kar delaš."

Poleg tega so Nemci zelo občutljivi na jezik. Kar jim je zelo pomembno, je, da v njihovi državi govoriš njihov jezik. "To je skoraj nuja in to moraš sprejeti, če želiš dobro shajati," pravi Matjaž, ki mu po desetletju življenja v nemško govoreči državi nemščina ne sme delati težav.

Bo ostal v tujini? "Za zdaj vsekakor ja! Moram reči, da se počutim zelo dobro," je neposreden. Uživa v tem, da se okoli njega veliko dogaja, da ima možnost sodelovati z zelo znanimi dirigenti in z najboljšimi opernimi sodelavci. Vseeno ne izključuje možnosti, da bi se vrnil domov.

Slovenija ostaja njegov dom, domovina, ki jo pogreša. "Pogrešam jo v tem smislu, da pogrešam družino in prijatelje, saj imam še vedno večino najboljših prijateljev v Sloveniji." Ima pa srečo, da v bližnjem Münchnu živi njegova sestra, s katero se vidita vsak teden.

S sestro in ukrajinsko prijateljico imajo namreč klavirski trio, s katerim nastopajo po Evropi, če je možnost, tudi v Sloveniji. V domovini je Matjaž rad nastopal tudi na letnem koncertu gimnazije Kranj, kjer je bil tudi sam dijak. Zaradi službe v operi, mu zdaj to ne uspe več, a "mogoče se čez nekaj let spet pokaže priložnost, da tudi z njimi spet zaigram".