SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenci v osamosvojitev kljub nasprotovanju ZDA in evropske levice

4

termometer

50 let vas ne bomo priznali, so Slovenijo nekaj dni pred osamosvojitvijo svarili Američani. Na srečo je imela Slovenija močnega zaveznika - nemškega kanclerja Helmuta Kohla.

Osamosvojitev Slovenije je bil proces, ki mu je veliko pomembnih držav na začetku nasprotovalo: ZDA, Velika Britanija, Francija ... Njihov cilj je bil ohraniti Jugoslavijo.

James Baker je opogumil Anteja Markovića Še 14 dni pred slovensko osamosvojitvijo je ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann v ljubljanskih Križankah dejal: "50 let vas ne bomo priznali."

Samo teden dni pred razglasitvijo slovenske države pa je prišel v Beograd takratni ameriški državni sekretar James Baker, ki je prinesel sporočilo konference EU-ja in ZDA o evropski varnosti in sodelovanju, da ne bodo dopustili nobenih enostranskih dejanj. To je bil jasen signal, da ZDA ne podpirajo slovenske osamosvojitve.

Stališče ZDA je opogumilo takratnega predsednika zvezne vlade Anteja Markovića, da je nad Slovenijo poslal Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Ta si je že dolgo časa želela obračunati z uporno severno republiko ter njenimi demokratičnimi in osamosvojitvenimi težnjami. Helmut Kohl: Slovenija ni del Balkana Velika zagovornica slovenskega osamosvajanja je bila Nemčija. Kot poudarja zgodovinarka Rosvita Pesek, je krščanskodemokratski kancler Helmut Kohl večkrat rekel slovenskemu predsedniku vlade Lojzetu Peterletu: "Jaz natančno vem, kam spada Slovenija. Mi je ne štejemo na Balkan, vi ste kulturno-civilizacijski del Evrope."

Podpornica Slovenije je bila tudi Avstrija, zlasti po zaslugi avstrijske ljudske stranke in njenega vplivnega člana Aloisa Mocka, ki je bil tudi zunanji minister severne sosede. Prav tako je bil zagovornik Slovenije papež Janez Pavel II.

Vsekakor ni bilo naključje, da so največji zagovorniki slovenskega osamosvajanja prihajali iz vrst evropskih desnosredinskih strank, saj so bile te stranke bolj dovzetne za slovenske argumente kot evropske levosredinske stranke, ki so se bolj trdoživo oklepale idej o enotni Jugoslaviji.

Uspehi slovenskih sil so okrepili zaveznike v tujini Kljub nasprotovanju tujine je Slovenija vztrajala pri osamosvajanju in se z orožjem uprla agresorskemu JLA-ju. Spodletel načrt JLA-ja, da v nekaj dneh pokori Slovenijo, in hkratni uspehi slovenskih sil so vnesli zmedo med nasprotnike slovenskega osamosvajanja in okrepili države, ki so zagovarjale pravico Slovenije do samoodločbe.

Brionska deklaracija, ki je bila podpisana 7. julija 1991 med Slovenijo in SFRJ-jem pod političnim pokroviteljstvom EU-ja in je končala slovensko-jugoslovansko vojno, je bila po črki dokumenta sicer bolj v prid Jugoslaviji in JLA-ju. A proces razpada Jugoslavije je že dosegel točko, ko ni bilo več vrnitve nazaj. JLA je začel vse bolj udejanjati načrte o Veliki Srbiji in ga Slovenija ni več tako zanimala. Kljub Brionski deklaraciji je tako Slovenija nadaljevala pot v samostojnost.

Božično darilo Nemčije – priznanje Slovenije Prva država, ki je priznala Slovenijo, je bila Hrvaška – Slovenijo je priznala 26. junija 1991. Kljub hitremu priznanju pa slovenska južna soseda ni preprečila enotam JLA-ja, ki so bile nastanjene na njenem ozemlju, da napadejo Slovenijo, ampak je tiho stala križem rok.

Hrvaški je 30. julija s priznanjem sledila Litva, nekdanja sovjetska republika, ki si je prav tako izborila samostojnost. Avgusta sta sledili Gruzija in Latvija, septembra Estonija, v začetku decembra Ukrajina. Prav december je bil točka preobrata pri boju Slovenije za mednarodno priznanje. 19. decembra je namreč Slovenijo priznala Nemčija – priznanje je začelo veljati 15. januarja 1992.

Slovenska zastava zaplapola pred sedežem OZN-ja Podobno se je istega dne odločila Švedska, priznanje Islandije pa je začelo veljati takoj. Hočeš nočeš je morala Slovenijo priznati tudi EU oziroma Evropska skupnost – to se je zgodilo 15. januarja. Istega dne je Slovenijo priznala tudi večina članic Evropske skupnosti. Dva dneva pred tem je prišlo priznanje tudi iz Vatikana.

ZDA – v začetku velike nasprotnice slovenskega osamosvajanja – so slovensko državnost priznale 7. aprila 1992. Zdaj so bila Sloveniji odprta vsa vrata v mednarodne organizacije – 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v Združene narode. Pred sedežem OZN-ja je tako zaplapola tudi slovenska zastava.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin