Sobota, 20. 5. 2017, 10.15
6 let, 7 mesecev
Ruski uradniki naj bi se bahali: imamo vpliv na Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
Ameriška televizija CNN je na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov poročala, da so se ruski uradniki v času lanske predsedniške kampanje v ZDA hvalili, da so navezali trdne stike z ameriškim generalom Michaelom Flynnom in imajo prek njega vpliv na Donalda Trumpa.
Ameriški obveščevalci so prisluškovali Rusom in ujeli, da so imeli Rusi ameriškega generala Michaela Flynna za trdnega zaveznika. Nekatere je to tako skrbelo, da Flynnu potem niso predali vseh obveščevalnih informacij, čeprav ga je predsednik Donald Trump imenoval za svetovalca za nacionalno varnost.
Novi predsednik naj bi premislil o sankcijah
Ameriški obveščevalci so med drugim posneli pogovor med ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom in Flynnom kmalu potem, ko je takratni ameriški predsednik Barack Obama uvedel sankcije proti Rusiji zaradi vpletanja v ameriške volitve. Flynn je Kisljaku povedal, da bo prihodnja Trumpova vlada ponovno razmislila o sankcijah, posebej ugodno pa bo sprejela rusko odločitev, da ne bo povračilnih ukrepov. Ruski predsednik Vladimir Putin je dan po tem pogovoru dejal, da povračilnih ukrepov ne bo.
Povabili so ga v Rusijo na državno proslavo
Flynn se je s Kisljakom prvič srečal leta 2013 v Moskvi, stiki pa so se okrepili po decembru 2015, ko je Rusija Flynna povabila na proslavo državne televizije RT in mu za čast, da je sedel za isto mizo s Putinom, plačala 45 tisoč dolarjev.
Ker je lagal, ga je Trump odpustil
Trump je moral Flynna februarja odpustiti s položaja svetovalca za nacionalno varnost ZDA, ker je lagal o svojih pogovorih s Kisljakom. Med drugim je podpredsedniku Miku Penceu zagotovil, da se s Kisljakom ni pogovarjal o sankcijah.
Ameriški obveščevalci so prisluškovali Rusom in ujeli, da so imeli Rusi ameriškega generala Michaela Flynna za trdnega zaveznika.
Obamova administracija je Trumpa obvestila, da je Flynn kompromitiran, in to je Obama tudi osebno povedal Trumpu, ki pa se je generala še naprej oklepal. Zaradi Flynna naj bi tudi odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki ni želel odstopiti od preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve.
Pred predsednikom se je skrival za zaveso
Trump naj bi bil tako nadležen z zahtevami, naj Comey javno pove, da sam ni predmet preiskave in naj pusti Flynna pri miru, da se ga je Comey izogibal in se je enkrat celo skrival za zaveso, da je predsednik odkorakal mimo.
Po pogovoru s Trumpom je delal zapiske
Comey naj bi po vsakem pogovoru s Trumpom delal zapiske, ki se hranijo na sedežu FBI in bodo prišli, ali so že, v roke posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki ga je namestnik pravosodnega ministra ZDA Rod Rosenstein zadolžil za preiskavo ruskega vpletanja v volitve in morebitnih povezav Trumpove kampanje z Rusi. To pomeni, da se je preiskava iz protiobveščevalne najverjetneje že spremenila v kazensko.
Comey je v petek privolil, da bo prišel na javno zaslišanje pred senatni odbor za protiobveščevalne zadeve, da pojasni okoliščine odpustitve. Takrat bi lahko povedal tudi kaj iz svojih zapiskov.
To sicer ni nujno, saj je zdaj glavna Muellerjeva kazenska preiskava. Razni kongresni odbori, ki preiskujejo isto zadevo, so v drugem planu. Priče namreč ne bodo želele odgovarjati na vprašanja, če bodo v nevarnosti, da se njihovi odgovori uporabijo med kazensko preiskavo.
Comeyjeva odločitev, da pride pred odbor za obveščevalne zadeve, je razburila odbor za pravosodje, vodilni republikanec in demokratka pa sta glede tega hitro pozabila na delitve. Chuck Grassley iz Iowe in Dianne Feinstein iz Kalifornije sta v skupnem pismu Comeyja užaljeno pozvala, naj pride tudi pred pravosodni odbor.
