Četrtek, 19. 2. 2026, 4.00
2 tedna, 3 dni
"Ruski imperij se sesuva – in vse slabše bo"
Nemški kancler Friedrich Merz je prepričan, da živčnost v Moskvi kaže na to, da se ruski imperij sesuva in da bo zanj vse slabše. Na fotografiji: Vladimir Putin v pogovoru z obrambnim ministrom Andrejem Belousovom in visokimi ruskimi poveljniki.
"To je Trump v prijaznejši obliki," je o ameriškem zunanjem ministru Marcu Rubiu dejal nemški kancler Friedrich Merz. Ta ne razume, zakaj so udeleženci Münchenske varnostne konference ploskali po Rubievem govoru. Merz je tudi prepričan, da se ruski imperij dejansko sesuva in da bo za Rusijo vse slabše. To naj bi nakazovala tudi vse večja živčnost v Moskvi.
Nemški kancler Friedrich Merz je pred strankarsko konferenco CDU v Stuttgartu dal dolg intervju za podkast Machtwechsel (sl. Premik moči) z novinarjema Dagmar Rosenfeld in Robinom Alexandrom.
Merz: Če bi bil v dvorani, ne bi ploskal Rubiu
V skoraj uro dolgem pogovoru, ki bo objavljen danes, je Merz po pisanju nemškega medija Die Welt med drugim podrobno razpravljal o odnosih z ZDA in Francijo ter vojni v Ukrajini.
Glede Münchenske varnostne konference prejšnji konec tedna je Merz izrazil nerazumevanje aplavza za govor ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia. Ta je pozval k obnovi transatlantske zveze, a je bil tudi zelo kritičen do gospodarske, podnebne in migracijske politike v Evropi. "No, nisem bil v dvorani, ampak tudi če bi bil, bi se težko postavil na noge," je dejal Merz.
Merz: Rubio je Trump v prijaznejši obliki
"To je Trump v prijaznejši obliki," je dejal o Rubiu. Ta ni bil tako oster, kot je bil lani ameriški podpredsednik JD Vance. "Ampak to je svetovni nazor sedanje ameriške administracije in Marco Rubio se od tega vsebinsko ne razlikuje veliko," je pojasnil kancler in dodal, da je Rubio v osebnem pogovoru jasno povedal, da ima Nato še vedno za pomembno institucijo.
Merz ne razume, zakaj so udeleženci Münchenske varnostne konference ploskali ameriškemu zunanjemu ministru Marcu Rubiu po koncu njegovega govora. Za Merza je Rubio le Trump v prijaznejši obliki.
Merz je navdušen odziv v dvorani po Rubievem govoru pojasnil z nizkimi pričakovanji pred govorom: "Skupnost je bila vesela, da je Američan stal pred njimi in jih še vedno nagovarjal kot prijatelje. Že to je sprožilo določeno čustvo. Zame to ne bi bilo dovolj, ampak očitno je bilo dovolj za ljudi v dvorani."
Slon v sobi
Na Münchenski varnostni konferenci je s svojim govorom sodeloval tudi Merz. V govoru, ki je odprl konferenco, se je Merz jasno distanciral od Trumpove administracije in izjavil, da ne bo sodeloval v kulturni vojni gibanja Maga. Ta uvodna izjava je bila pripravljena in dogovorjena že dolgo vnaprej, je Merz povedal v podkastu. Njegova želja kot kanclerja je bila, da bi odprl konferenco tako, da bi obravnaval slona v sobi – odnos z ZDA.
V svojem govoru je Merz tudi izjavil, da bo s Francijo raziskal možnosti za evropsko jedrsko odvračanje. Leta 2020 je francoski predsednik Emmanuel Macron Nemčiji že ponudil tesnejše sodelovanje, ki pa takrat ni bilo deležno veliko pozornosti. "Takšne ponudbe francoske vlade v teh časih ni mogoče prezreti," je Merz zdaj povedal v podkastu.
Merz proti razvoju nemškega jedrskega orožja
Za najverjetnejšo možnost velja sodelovanje Nemčije v francoskem – in morda tudi britanskem – jedrskem dežniku. "V nemških oboroženih silah imamo letala, ki lahko nosijo jedrsko orožje. Sposobni bi bili prevažati ameriško jedrsko orožje. Zdaj bi bilo teoretično mogoče to razširiti tudi na britansko in francosko jedrsko orožje," je dejal kancler.
Merz nasprotuje temu, da bi Nemčija sama razvila lastno jedrsko orožje.
Vendar pa je Merz zavrnil idejo, da bi Nemčija pridobila lasten jedrski arzenal. "Nočem, da bi Nemčija sploh razmišljala o pridobitvi lastnega jedrskega arzenala," je dejal, pri čemer se je skliceval na sporazum dva plus štiri o združitvi Nemčije, ki Nemčiji prepoveduje posedovanje jedrskega orožja. Dodal pa je, da se je treba s Francijo in morebiti Veliko Britanijo pogovoriti o vprašanju krepitve evropskega dela Nata in dopolnitve ameriškega jedrskega dežnika.
Nerešena vprašanja s Francijo
Vendar pa pred dogovorom o delitvi jedrskega orožja s Francijo še vedno stojijo številne ovire. V Franciji je predsednik tudi vrhovni poveljnik in odloča o vojski, v Nemčiji to vlogo opravlja parlament.
Merz je priznal, da je treba razpravljati o številnih nerešenih vprašanjih. Vodja poslanske skupine CDU Jens Spahn je v ponedeljek izrazil dvome, da bi se Nemčija lahko zanesla na zaščitni jedrski dežnik, če bi na volitvah zmagal desničarski Nacionalni zbor.
Projekt nemško-francoskega bojnega letala prihodnosti je v težavah
Merz je v podkastu govoril tudi o skupnem francosko-nemškem projektu razvoja novega bojnega lovca FCAS. Projekt je v težavah, med drugim zaradi spora med francoskim Dassaultem in nemškim podjetjem Airbus Defence and Space (to je hčerinska družba Airbusa) o delitvi dela.
Merz trdi, da ima dobre odnose z Macronom in da težave pri razvoju skupnega francosko-nemškega bojnega letala prihodnosti niso političnega značaja, ampak le strokovnega.
Velika težava pri razvoju novega lovca je tudi francoska želja, da bi bilo novo letalo sposobno nositi jedrsko orožje in pristajati na letalonosilki. Nemško letalstvo po drugi strani ne potrebuje letala, ki bi pristajalo na letalonosilkah.
Bo Nemčiji v prihodnosti sploh potrebovala lovsko letalo s posadko?
"Vprašanje je, ali imamo moč in voljo, da za ti dve različni objektivni zahtevi zgradimo dve letali ali samo eno? Francija želi zgraditi le eno in ga prilagoditi specifikacijam, ki jih Francija potrebuje. To pa ni tisto, kar potrebujemo mi," je pojasnil Merz.
Kancler se trenutno pogovarja z nemškim obrambnim ministrom Borisom Pistoriusom (SPD) o temeljnem vprašanju, ali bo Nemčija čez 20 let sploh potrebovala lovsko letalo s posadko. Če bo, bodo iskali partnerje: "V Evropi so še drugi, seveda Španci, obstajajo pa tudi druge države, ki jih zanima, da se o tem pogovarjajo z nami." Merz trdi, da spora glede novega bojnega letala ne vidi kot politični razkol s Francijo.
Neuspeh ponovnega odprtja komunikacijskega kanala s Putinom
Prav tako ni nesoglasij z Macronom glede vprašanja, kako naprej v ukrajinski vojni. Kot je pojasnil kancler, so razmišljali tudi o neposrednih pogovorih z Vladimirjem Putinom, k čemur je pozval Macron.
Znamenje, da so v Moskvi živčni, Merz vidi tudi v okrepljenem ruskem bombardiranju ciljev v Ukrajini.
"Lani smo se dogovorili, ali naj si prizadevamo za ponovno odprtje komunikacijskega kanala s Putinom," je dejal Merz. Macronov svetovalec za nacionalno varnost je v ta namen v sodelovanju z Nemčijo in Veliko Britanijo odpotoval v Moskvo – brez uspeha.
So v Moskvi živčni?
Merz je v podkastu tudi dejal, da vidi znake šibkosti in živčnosti v Moskvi. "Putinov imperij se dejansko sesuva – in razmere se bodo poslabšale, ne izboljšale." Znamenje, da so v Moskvi živčni, Merz vidi tudi v okrepljenem ruskem bombardiranju ciljev v Ukrajini.
"Potem pa moramo poslušati posmeh in zasmehovanje iz Kremlja, celo osebne žalitve, usmerjene proti nam trem (verjetno mišljeni Merz, Macron in britanski premier Keir Starmer, op. p.). Vse to lahko počnejo, ampak zame je to bolj znak šibkosti in živčnosti v Moskvi," je dejal Merz in dodal, da se bo vojna končala šele, ko bo ena od obeh strani vojaško ali ekonomsko izčrpana.