Ponedeljek, 7. 9. 2026, 7.00
1 mesec
AfD v Saški - Anhaltu kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški - Anhaltu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je po danes zjutraj objavljenih začasnih neuradnih izidih volitev na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu zmagala s 43,8 odstotka glasov. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški - Anhaltu Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev.
Siegmund je v nedeljo, potem ko so nemške televizije objavile neuradne izide volitev, dejal, da so volivci AfD dali mandat in da želijo čim prej začeti vladati, poroča BBC.
Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t. i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank z desnico.
Ulrich Siegmund
Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po začasnih izidih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami leta 2021 je izgubila skoraj 20 odstotnih točk podpore. Glede na izračune, ki jih je objavil Deutsche Welle, bo poslej imela 15 sedežev v deželnem parlamentu.
Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. Vsaka od njih bo v novi sestavi deželnega parlamenta imela po osem poslancev.
V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov in petimi poslanci, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.
Svobodna demokratska stranka (FDP) pa je na volitvah doživela hud poraz in ostala brez sedežev v parlamentu. Na nemških zveznih volitvah leta 2025 je sicer prejela 4,3 odstotka glasov in tako ostala pod petodstotnim parlamentarnim pragom. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je izgubila 7,1 odstotne točke.
AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado
Siegmund je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nakazal tudi možnost, da bi se AfD v deželnem parlamentu v Magdeburgu odločili pridružiti poslanci drugih strank. Pri tem je namignil na nekatere politike iz vrst CDU, ki so pozivali k odpravi požarnega zidu, ki je po drugi svetovni vojni v Nemčiji učinkovito preprečeval sodelovanje skrajne desnice v vladah. Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški-Anhaltu.
Ustanoviteljica BSW Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ne pa tudi sodelovanja.
V prvem odzivu po volitvah je pozvala k "političnemu novemu začetku" v Saški-Anhaltu. "Upajmo, da je v deželnem parlamentu v Magdeburgu zdaj zadostna večina za spremembo energetske politike, za odpravo sankcij proti Rusiji, za boljše izobraževanje in temeljito reformo javne radiotelevizije," je dejala za dpa. Dodala je, da bo njena stranka to večino izkoristila za izboljšanje življenja ljudi. "Politika, ki je skušala AfD izključiti iz vlade, je spodletela. Že sam poskus oblikovanja nove koalicije z namenom izključitve AfD bi bil žalitev volivcev," je še poudarila Wagenknecht.
Če bi AfD v Saški-Anhalt vodila vlado, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.
AfD med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada.
Z visoko podporo AfD na volitvah povečuje pritisk na kanclerja Friedricha Merza, ki naj bi se na hud politični udarec za svojo stranko odzval danes. Obenem volilni izidi dajejo dodaten zagon leta 2013 ustanovljeni stranki. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države.
Visoka volilna udeležba
Volilna udeležba je bila po še začasnih podatkih skoraj 78-odstotna, najvišja v Saški-Anhaltu od ponovne združitve Nemčije leta 1990.
