SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ruski atentati na opozicijo

4

termometer

Umor Borisa Nemcova ni prvi politični umor na moskovskih ulicah.

"Ne dvomim o tem, da je šlo za politični umor," je po atentatu na vodjo ruske opozicije Borisa Nemcova dejal njegov zaveznik in prijatelj Ilja Jašin: "Edina grožnja v njegovem življenju je bila njegova politična aktivnost. Nobenih nasprotnikov ni imel, razen političnih."

Mnogi so prepričani, da v ozadju umora opozicijskega politika stoji Kremelj. Napovedali so preiskavo, a ta bo gotovo dolgotrajna, z vprašljivimi rezultati.

Po podatkih ameriškega centra za boj proti terorizmu je število političnih atentatov po svetu naraščalo od 70. let preteklega stoletja. V letih od 1970 do 2013 se je zgodilo 753 atentatov. Povprečno je bilo na leto 15 političnih umorov. Največ jih je bilo na Bližnjem vzhodu in v Severni Afrika, po letu 1995 pa se je povečalo število političnih umorov v Rusiji in Vzhodni Evropi, kjer se po podatkih ameriškega centra zgodi osem odstotkov vseh svetovnih političnih atentatov.

Ustrelili člane liberalne stranke Umor Nemcova še zdaleč ni prvi umor kakšnega Putinovega političnega nasprotnika. Aprila leta 2003 so nedaleč od njegovega doma na ulici ustrelili Sergeja Jušenkova, ustanovitelja stranke Liberalna Rusija. Njegovega kolega, poslanca Vladimirja Golovleva, so ustrelili nekaj mesecev pred tem. Jušenkov je bil zagovornik reform, nasprotoval je vojaškim akcijam v Čečeniji, se zavzemal za prosti trg in spoštovanje človekovih pravic.

Za umor Jušenkova je bil obsojen njegov kolega iz liberalne stranke Mihail Kodanev skupaj s še tremi pomagači, a v javnosti prevladuje mnenje, da je bil proces zrežiran, da bi prikrili prave morilce. Ti naj bi bili iz vrst ruske obveščevalne službe FSB, motiv pa naj bi bil povezan z incidentom v moskovskem gledališču, kjer so domnevni čečenski skrajneži ugrabili in pobili talce. Jušenkov naj bi skupaj z vohunom Aleksandrom Litvinenkom in novinarko Ano Politkovsko raziskoval vlogo ugrabitelja Knapaša Terkibajeva v drami s talci. Ta naj bi bil agent FSB, kar bi pomenilo, da so ugrabitev zrežirali ruski obveščevalci. Terkibajev je nekaj dni po umoru Jušenkova umrl v sumljivi prometni nesreči v Čečeniji.

Klobčič umorov, poveznih z obveščevalci Tako Ana Politkovska kot Aleksander Litvinenko sta bila pozneje, leta 2006, ubita. Politkovsko so hoteli umoriti že leta 2003, ko je spila zastrupljen čaj, 7. oktobra 2006 pa so jo ustrelili pred njenim stanovanjem.

Njen umor je sprožil vrsto drugih umorov. S talijem so zastrupili nekdanjega obveščevalca Nikolaja Hohlova, ki ga je Politkovska intervjuvala. Ustrelili so čečenskega politika Movladija Baisarova, ki je raziskoval novinarkino smrt. Zastrupili so Litvinenka ter ekonomista in politika Jegorja Gajdarja, ki je prav tako spil zastrupljen čaj.

Noben od teh umorov ni bil popolnoma razjasnjen. Leta 2008 so na sodišče privedli tri osumljence za umor novinarke, a jih je porota oprostila. Leta 2009 so obnovili proces, dodali dva osumljenca in jih junija lani obsodili na zaporne kazni, dva od njih na dosmrtni zapor. A v javnosti velja prepričanje, da to niso pravi morilci in da so umor naročile najvišje ruske oblasti. Prav tako na sodišču nikoli ni bil razjasnjen motiv umora novinarke.

Zastrupljeni novinar Nikoli ni bil razjasnjen niti umor novinarja Jurija Ščekočikina, ki je umrl julija 2003 po dveh tednih skrivnostne bolezni. Domnevajo, da je bil zastrupljen. Raziskoval je organiziran kriminal in korupcijo, še posebej pa dejavnost ruske obveščevalne službe.

Zastrupili so ga le nekaj dni pred njegovo potjo v Ameriko, kjer naj bi se srečal z agenti FBI. Zanimivo je, da so njegove bolniške kartoteke še vedno označene za strogo zaupne, njegova bolezen in smrt pa sta bili podobni smrti Litvinenka in nekdanjega Putinovega osebnega stražarja Romana Cepova – oba so zastrupili z radioaktivnimi snovmi.

Na ulici ustreljen urednik Forbesa Leta 2004 so na ulici ustrelili novinarja in urednika ruskega Forbesa Paula Klebnikova. Tudi on je raziskoval korupcijo, a tudi vojno v Čečeniji. Ustrelili so ga na podoben način kot Nemcova – iz vozečega avtomobila na ulici. Klebnikov je napad preživel, a umrl pozneje v bolnišnici. Menda dvigalo v bolnišnici ni delovalo in so ga morali v operacijsko sobo nositi po stopnicah, kar naj bi bilo za novinarja usodno. Kot urednik je uredil le štiri številke revije, med njimi eno, v kateri je bil objavljen seznam stotih najbogatejših Rusov.

Leta 2006 so za naročnika umora osumili čečenskega politika Hodža Ahmeda Nuhajeva in na sodišče privedli tri domnevne strelce, ki pa so bili oproščeni. Po pritisku ZDA – Klebnikov je bil ameriški državljan – so leta 2009 ponovno začeli preiskavo. Tedaj Čečeni niso bili več glavni osumljenci za umor, a do zdaj niso našli nobenih drugih.

Med sumljive smrti Putinovih nasprotnikov bi lahko prišteli tudi smrt tajkuna Borisa Berezovskega, ki so ga našli mrtvega v njegovi britanski hiši. Uradna različica smrti hudega kritika Putina je bil samomor, a ne britanska ne ruska javnost ne verjameta v to razlago. Do zdaj ne prvi ne drugi niso uradno začeli preiskovati smrti Berezovskega. So pa Britanci ravno letos začeli svojo preiskavo smrti Aleksandra Litvinenka. Prvi izsledki, ki so prišli v javnost, so za Putinove obveščevalce precej obremenilni.

Nedaleč od Kremlja umorjena odvetnik in novinarka Na moskovskih ulicah pa so umorili tudi Stanislava Markelova, borca in odvetnika za človekove pravice. Markelov je večkrat zastopal Politkovsko, pa tudi urednika opozicijskega časopisa Mihaila Beketova, ki so ga leta 2006 hudo pretepli. Zastopal je tudi veliko čečenskih civilistov, ki so ji mučili, pa tudi žrtve ugrabitve talcev v moskovskem gledališču. Januarja 2009 so ga ustrelili skupaj z novinarko Nove Gazete Anastasio Barburovo. Umorili so ju na ulici, ko sta zapuščala tiskovno konferenco, vsega pol kilometra od Kremlja. Tudi njuna smrt je izzvala proteste opozicije, ki je nasprotovala "Putinovi diktaturi strahu".

Oblasti so za umor obtožile skrajne desničarske skupine, ki jih je odvetnik raziskoval v 90. letih. Dva člana neonacističnih skupin so aretirali in obsodili na dosmrtni zapor, a javnost tej razlagi ni verjela. Obveljalo je mnenje, da je bil odvetnik ubit, ker je nasprotoval predčasni izpustitvi ruskega polkovnika Jurija Budanova. Tega je spravil za zapahe v procesu, v katerem je zastopal družino ene izmed polkovnikovih čečenskih civilnih žrtev.

Ruski vojaški analitik Pavel Felgenhauer je tedaj dajal, da je bil umor Markelova delo ruske obveščevalne službe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin