Ponedeljek, 18. 11. 2013, 14.43
8 let, 8 mesecev
Rusija Ukrajine ne bo zlepa predala EU
Predsednik Viktor Janukovič je razglasil, da je prihodnost Ukrajine v 28-članskem evropskem bloku. Ukrajina je sprejela sveženj proevropskih zakonov in reform, a Janukovič se upira sprejetju najpomembnejšega pogoja, ki ga je postavila EU – izpustitev svoje politične tekmice Julije Timošenko iz zapora. Karizmatična voditeljica oranžne revolucije leta 2004, ki ga je skoraj porazila na volitvah pred tremi leti, je v zaporu zaradi plinskega dogovora, ki ga je leta 2009 podpisala z Rusijo.
S približevanjem vrha v Vilni, na katerem naj bi EU in Ukrajina podpisali konec novembra dogovor o tesnejšem sodelovanju, se stopnjuje pritisk Rusije. Gazprom je Ukrajino opozoril, da morda ne bo imela dovolj plina za zadovoljitev potreb porabnikov v EU v prihajajoči zimi. Namestnik predsednika ruskega energetskega velikana Vitalij Markelov je opozoril, da bi morala Ukrajina shraniti 21,5 milijarde kubičnih metrov plina v svojih podzemnih skladiščih, da pa bo imela do zime verjetno le 14 milijard kubičnih metrov plina.
"To je katastrofa … Vsi poznajo tveganje. Gre za resen položaj," je dodal in opozoril pred podobno krizo, kot je izbruhnila leta 2009, ko je zaradi pomanjkanja ruskega plina v nekaterih vzhodnih članicah EU prihajalo do izpada elektrike. Verjetno pa gre le za grožnje, saj niti Gazpromu niti Ukrajini ni v interesu, da bi se ponovila plinska vojna izpred štirih zim, ko je bila Evropa talka Moskve in Kijeva. EU približno četrtino plina uvozi iz Rusije prek Ukrajine.
Nejasnosti utegne razjasniti vrh v Vilni 27. novembra, ko naj bi bilo bolj znano, v katero smer bo šla Ukrajina. S pridružitvenim sporazumom in sporazumom o prosti trgovini bi Ukrajina dobila dostop do evropskega trga, povečali bi si možnost, za denarno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF), in za morebitno članstvo v EU. Vendar ima Kremelj drugačne načrte z Ukrajino. Rusija, ki je več stoletij vladala v večjem delu Ukrajine, nikakor ne želi izgubiti vpliva v tem delu svojega nekdanjega imperija ter vleče Ukrajino v svojo carinsko unijo.
Pomočnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Sergej Glazjev je dejal, da Rusija ne želi izsiljevati, da pa "pravno gledano, bi Ukrajina s podpisom dogovora kršila pogodbo o strateškem partnerstvu in prijateljstvu z Rusijo". Z intenzivnostjo pogovorov Kijeva in Bruslja je Moskva ponujala tako korenček v obliki popusta na naravne pline in posojila kot grozila s palico v obliki groženj s trgovinsko blokado in prepovedjo ukrajinskih proizvodov.