Rusija Ukrajine ne bo zlepa predala EU

Predsednik Viktor Janukovič je razglasil, da je prihodnost Ukrajine v 28-članskem evropskem bloku. Ukrajina je sprejela sveženj proevropskih zakonov in reform, a Janukovič se upira sprejetju najpomembnejšega pogoja, ki ga je postavila EU – izpustitev svoje politične tekmice Julije Timošenko iz zapora. Karizmatična voditeljica oranžne revolucije leta 2004, ki ga je skoraj porazila na volitvah pred tremi leti, je v zaporu zaradi plinskega dogovora, ki ga je leta 2009 podpisala z Rusijo.

S približevanjem vrha v Vilni, na katerem naj bi EU in Ukrajina podpisali konec novembra dogovor o tesnejšem sodelovanju, se stopnjuje pritisk Rusije. Gazprom je Ukrajino opozoril, da morda ne bo imela dovolj plina za zadovoljitev potreb porabnikov v EU v prihajajoči zimi. Namestnik predsednika ruskega energetskega velikana Vitalij Markelov je opozoril, da bi morala Ukrajina shraniti 21,5 milijarde kubičnih metrov plina v svojih podzemnih skladiščih, da pa bo imela do zime verjetno le 14 milijard kubičnih metrov plina.

"To je katastrofa … Vsi poznajo tveganje. Gre za resen položaj," je dodal in opozoril pred podobno krizo, kot je izbruhnila leta 2009, ko je zaradi pomanjkanja ruskega plina v nekaterih vzhodnih članicah EU prihajalo do izpada elektrike. Verjetno pa gre le za grožnje, saj niti Gazpromu niti Ukrajini ni v interesu, da bi se ponovila plinska vojna izpred štirih zim, ko je bila Evropa talka Moskve in Kijeva. EU približno četrtino plina uvozi iz Rusije prek Ukrajine.

Rusija navila ceno plina Rusko-ukrajinski plinski odnosi so ogroženi na dveh frontah; Ukrajina se zadnja tri leta pritožuje, da ji Gazprom za plin zaračunava preveč, po drugi strani pa je Moskva nakazala, da bo cene plina spustila le, če Kijev opusti načrt o podpisu strateške pogodbe z EU in se namesto tega pridruži ruski carinski uniji. Visoka cena plina za Ukrajino – okoli 400 ameriških dolarjev za tisoč kubičnih metrov – je bila določena s pogodbo leta 2009, ki jo je podpisala tedanja ukrajinska premierka Timošenkova. Pogodba vključuje klavzulo, da mora Ukrajina kupiti določeno količino plina oz. plačati to količino, tudi če naroči manj plina. Timošenkovi so zaradi podpisa pogodbe sodili in jo obsodili na sedemletno zaporno kazen. Zaprtje ene ključnih oseb t. i. oranžne revolucije je močno poslabšalo odnose Kijeva in EU.

Status quo ustreza Janukoviču Med evropskimi diplomati velja prepričanje, da se je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič odločil, da dogovora z EU ne bo podpisal, hkrati pa naj se ne bi pridružil ruski carinski uniji. V Vilni naj bi podpisal le manj pomembne dogovore, da bi ohranil vez z EU pri življenju. Trenutni status quo po mnenju poznavalcev Janukoviču in njegovemu klanu omogoča ohranjati nadzor nad ukrajinskim gospodarstvom ter obdržati oblast tudi na prihajajočih predsedniških volitvah brez vmešavanja Bruslja ali Moskve. Janukovič je bil pred tedni na skrivnostnem obisku pri Putinu v Moskvi, zato ga je opozicija obtožila, da se je v zakulisju prodal Rusiji. Od obiska Kijev zavlačuje z izpustitvijo Timošenkove, premier pa je odnose z Rusijo opisal kot prednostno nalogo.

Nejasnosti utegne razjasniti vrh v Vilni 27. novembra, ko naj bi bilo bolj znano, v katero smer bo šla Ukrajina. S pridružitvenim sporazumom in sporazumom o prosti trgovini bi Ukrajina dobila dostop do evropskega trga, povečali bi si možnost, za denarno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF), in za morebitno članstvo v EU. Vendar ima Kremelj drugačne načrte z Ukrajino. Rusija, ki je več stoletij vladala v večjem delu Ukrajine, nikakor ne želi izgubiti vpliva v tem delu svojega nekdanjega imperija ter vleče Ukrajino v svojo carinsko unijo.

Pomočnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Sergej Glazjev je dejal, da Rusija ne želi izsiljevati, da pa "pravno gledano, bi Ukrajina s podpisom dogovora kršila pogodbo o strateškem partnerstvu in prijateljstvu z Rusijo". Z intenzivnostjo pogovorov Kijeva in Bruslja je Moskva ponujala tako korenček v obliki popusta na naravne pline in posojila kot grozila s palico v obliki groženj s trgovinsko blokado in prepovedjo ukrajinskih proizvodov.

"Kakšna ljubezen pa je to?" EU je obupala, da bi v Vilni prišlo do podpisa dogovora, ni pa še obupala nad Ukrajino. Nekdanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, posebni evropski odposlanec, ki je v zadnjih 18 mesecih kar 27-krat obiskal Ukrajino, je na konferenci na Jalti spomnil, da Rusija Ukrajini ponuja svojo ljubezen, EU pa vladavino prava. Ob tem je spomnil na boleče trgovinske sankcije, ki jih je Rusija uvedla za sosedo v zadnjih mesecih in se vprašal: "Kakšna ljubezen pa je to?"