Resnica o bitki v Kumanovu

Uradno so pretekli konec tedna makedonske oblasti v mestu Kumanovo zatrle "teroristično skupino, ki je želela izvesti napade na cilje v Makedoniji". Po navedbah tiskovnega predstavnika makedonskega notranjega ministrstva naj bi bil med ujetimi vodji skupine tudi nekdanji varnostnik vodje stranke Demokratska unija za integracijo Alija Ahmetija. Ta stranka albanskih Makedoncev je sicer v vladni koaliciji.

Odzivi na to, kaj se je res zgodilo v Kumanovu, so različni. Odvisno od tega, katere medije berete. V vladnih makedonskih medijih pišejo o teroristih. V opozicijskih medijih pišejo o sprovociranem incidentu. V srbskih medijih pa o nevarnosti nastanka Velike Albanije.

Zaščititi 40 tisoč Srbov v Makedoniji Blic je na primer objavil štiri leta stara opozorila nekdanjega veleposlanika Srbije v Franciji Dušana Batakovića, češ da nevarnost ustanovitve "naravne Albanije, v kateri bi bili združeni vsi Albanci, ki živijo v regiji" še ni končana. Tedaj je zatrdil, da bi to ogrozilo regijo in stabilnost na Balkanu, zdaj je dodal, da so dogodki v Kumanovu začetek procesa ustvarjanja Velike Albanije.

Temu je pritrdil tudi Dušan Spasojević, nekdanji veleposlanik Srbije v Turčiji, ki meni, da je "cilj napada v Kumanovu osnovanje albanske federalne enote znotraj Makedonije". In seveda dodal, da je zaradi tega ogrožena tudi Srbija: "Zagotoviti moramo, da se nestabilnost ne razširi prek meja, zato je pravilno, da smo na mejo poslali dodatne enote. Razmišljati pa moramo tudi o 40 tisoč Srbih, ki živijo v Makedoniji."

Tudi srbski zgodovinar Čedomir Antić je prepričan, da bo spor še napredoval in Makedonijo pahnil v državljansko vojno. Po njegovem mnenju ta proces traja že dve leti in se je še stopnjeval, ko so objavili gradnjo turškega toka: "Zamisel o oblikovanju velike albanske države je nevarna."

Srbski mediji so sicer idejo o začetku bitke za Veliko Albanijo začeli širiti že pred dvema tednoma, ko se je zgodil spopad med policisti in "teroristi" v makedonski vasi Gošinci. Tudi za ta incident ni popolnoma jasno, kaj natančno se je zgodilo.

Že tedaj so številni opozarjali, kako nevarno se je na Balkanu igrati z etnično napetostjo. Ob tem so spomnili, da je Slobodan Milošević režiral medetnične napetosti, pa vsi vemo, kako se je to končalo. "Taka maškarada na politično živčnem Balkanu je nevarna igra," je za Radio Svobodna Evropa tedaj opozoril srbski politični analitik Dušan Janjić.

Vlada ustvarja spopade Po drugi strani pa makedonska opozicija opozarja, da dogodek v Kumanovu nima prav nikakršne zveze z Veliko Albanijo, temveč je povezan le z bojem makedonske vlade, da se obdrži na oblasti in prepreči protivladne proteste. Makedonski profesor Ljubomir Frčkoski je za Radio Svobodna Evropa dejal, da je incident notranja stvar Makedonije ter da ni povezan z dogajanjem v sosednjih državah. Ne more pa biti prepričan, ali je šlo za zrežiran incident. "Menim, da vlada v državi ustvarja ozračje, kjer razne polorganizirane formacije lahko najdejo okolje, v katerem delujejo. To pa nima nobene zveze z Veliko Albanijo, temveč je izraz frustracije makedonskih Albancev, ki jih vlada sistematično ponižuje," je prepričan Frčkoski. "Vsaka vlada VMRO-DPMNE se konča v etničnem spopadu. To je v Makedoniji pravilo, ker preprosto ne znajo vladati multikulturni državi."

V makedonski opoziciji so prepričani, da želi vlada preprečiti skupne protivladne proteste, v katerih bi družno sodelovali tako Makedonci kot Albanci. Zato makedonska opozicija vztraja, da se protesti ne bodo končali. Veliki protesti so napovedani za 17. maj.