Razseljeni zaradi Svetovne banke

V Lagosu, glavnem mestu Nigerije, je vlada leta 2013 brez opozorila iz njihovih revnih koč pregnala stanovalce siromašne četrti Badia East. Nekega dne so v naselje preprosto prišli policisti in pregnali tam živeče ljudi, ki so lahko s seboj vzeli le tisto, kar so lahko nosili.

Nato so prišli buldožerji in v nekaj urah se je naselje spremenilo v ruševine. Nekaj tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, brez nadomestil za izgubljeno. Mestne oblasti so se za to odločile, ker je Svetovna banka financirala projekt urbanizacije mesta.

To je le ena izmed zgodb, ki jih je zbral Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev in ki kažejo na to, da Svetovna banka ne deluje vedno v prid siromašnih, kar naj bi bil njen prvotni cilj.

Podobno kot v Lagosu se je zgodilo tudi v Keniji, kjer je na tisoče ljudi izgubilo svoje domove zaradi projekta zaščite gozdov, ki ga je financirala Svetovna banka. Ugotovili so, da je bilo med letoma 2004 in 2013 zaradi projektov Svetovne banke razseljenih okoli 3,4 milijona ljudi iz najbolj občutljivih skupin, od domorodcev do prebivalcev slumov ter majhnih vaških in ribiških skupnosti. Večina selitev se je zgodila v afriških in azijskih državah, zaradi enajstih projektov pa je bilo razseljenih tudi nekaj več kot 5.000 ljudi v Evropi.

Albansko vas izpraznili zaradi čiščenja obale

Na primer v Albaniji. Leta 2007 je albanska vlada dobila 17,5 milijona dolarjev posojila od Svetovne banke za financiranje čiščenja obale ob Jonskem morju. Albanske oblasti pa so imele malce drugačne načrte. V okolici vasi Jale so želele graditi turistična naselja, zato so prebivalce vasi izselili, njihove hiše pa porušili. Projekt čiščenja obale so izkoristili za zasebne načrte, v katere je bil vpleten tudi zet tedanjega albanskega premierja Salija Berishe. Tudi v tem primeru so prebivalce izselili brez predhodnega opozorila. Po pričevanju vaščanov so nekega aprilskega jutra v vas vdrli policisti, nagnali prebivalce in podrli hiše. Pri tem so delovali glede na fotografije, posnete iz zraka, katerih izdelavo je financirala Svetovna banka. Sprva so zanikali, da bi bilo izseljevanje iz Jale povezano z njihovim projektom čiščenja obale, a so leto dni pozneje ob inšpekcijskem nadzoru vendarle uvideli, da je tako. Do zdaj prebivalci vasi niso dobili izplačane nobene odškodnine, res pa je, da je Svetovna banka prebivalcem poravnala sodne stroške, ki so jih imeli s sodnimi postopki za odškodnine.

Tudi v Lagosu prebivalci, ki so jim podrli domove, niso dobili odškodnin. Svetovna banka je priznala, da je v tem primeru odpovedal njihov nadzor in da se kaj podobnega ne bi smelo zgoditi. Leto dni po izselitvi prebivalcev naselja Badia East je Svetovna banka oblastem v Lagosu odobrila 200 milijonov dolarjev posojila za povečanje mestnega proračuna. Iz teh sredstev naj bi zagotovili tudi odškodnino izseljenim prebivalcem, ki je seveda nikoli niso videli. Pri tem aktivisti Amnesty International opozarjajo, da se je podobno razseljevanje zgodilo tudi pri prejšnjih projektih v Lagosu, a je Svetovna banka kljub temu financirala nov projekt, ki je povzročil izseljevanje prebivalcev.

Gospodarska rast nad človekovimi pravicami

Svetovno banko so ustanovili, da bi pomagala, predvsem s posojili z ugodno obrestno mero, državam v razvoju. Financira se z donacijami najbogatejših držav. Toda v preteklosti se je že izkazalo, da so bili nekateri projekti, ki naj bi pomagali državam, za prebivalce prave katastrofe. V 70. letih so v Braziliji s pomočjo sredstev Svetovne banke zgradili jez Sobradinho. Ko je voda za jezom začela naraščati, so morali na hitro izseliti 60 tisoč ljudi.

Tudi v primerih, ki so jih raziskovali novinarji mednarodnega konzorcija, v banki sprva niso hoteli priznati odgovornosti, nazadnje pa so le priznali, da "so med izvajanjem programa preseljevanja zagrešili resne napake". Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim je po navedbah Deutsche Welle zagotovil, da bodo storili vse, kar je mogoče, da bi zaščitili ljudi in njihovo imetje: "Trenutno preverjamo svoje varnostne mehanizme in se odločamo, kaj lahko še storimo, da bomo v prihodnje take primere preprečili. Učimo se na napakah iz preteklosti." Svetovna banka do zdaj ni imela podatkov, koliko ljudi je bilo preseljenih. "Sploh ne preverjajo informacij, ki jih dobivajo od držav, kjer izvajajo projekte," je dejala Jessica Evans iz organizacije Human Rights Watch. Prepričana je, da Svetovno banko zanima le vlaganje denarja v projekte, premalo pa nadzoruje realizacijo projektov. Opozarja tudi, da Svetovna banka deluje tako, da gospodarsko rast postavlja nad človekove pravice.