Nedelja, 29. 1. 2017, 8.18
6 let, 7 mesecev
Prvi poraz za Donalda Trumpa: sodišče zamrznilo del njegove prepovedi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,80
2
Ameriška zvezna sodnica v New Yorku Ann Donnelly je zamrznila del prepovedi vstopa za begunce v ZDA, ki jo je v petek uvedel novi ameriški predsednik Donald Trump. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da bo spoštovalo odločitev sodišča. Poleg tega bodo spoštovali tudi odlok novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prepoved uvedel.
Trump je v petek podpisal izvršni ukaz, ki je beguncem za 120 dni prepovedal vstop v ZDA in v prihodnjih treh mesecih prepovedal izdajo vizumov za državljane sedmih muslimanskih držav: Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. .
Sodnica odredila začasno ustavitev deportacij
Zvezna sodnica v New Yorku Ann Donnelly je v pritožbi Ameriške zveze za državljanske svoboščine (Aclu) odredila začasno ustavitev deportacij imetnikov vizuma za ZDA ali beguncev, ki so ostali ujeti na letališčih. Z odločitvijo je preprečila deportacije ljudi iz ZDA, ki imajo veljavne prošnje za azil in vizume, ter drugih, ki imajo zakonito pravico vstopa v ZDA.
Če bi se morali ti potniki vrniti …
Če bi te potnike v skladu s Trumpovo odločitvijo vrnili v njihovo domovino, bi nastala "znatna in nepopravljiva škoda", je v utemeljitvi zapisala zvezna sodnica, ki jo je na ta položaj imenoval Trumpov predhodnik Barack Obama. Na letališčih je ujetih med sto in dvesto ljudi.
Na letališčih ujetih med sto in dvesto potnikov
Njena odločitev zadeva med sto in dvesto ljudi, ki jih po mnenju Aclu po petkovi prepovedi zadržujejo na ameriških letališčih. Njihovo število sicer ni natančno znano, je pa sodnica ameriški administraciji naložila, naj sestavi seznam vseh, ki so jih pridržali v ZDA, potem ko je prepoved vstopa za begunce začela veljati.
Prepoved vstopa še vedno velja
Z ministrstva za domovinsko varnost so danes sporočili, da prepoved vstopa kljub odločitvi sodišča še vedno velja. Ameriška vlada ima pravico, da kadarkoli razveljavi vizum, če je to pomembno za ohranitev nacionalne varnosti, so sporočili. "Noben državljan tuje države brez kakršnekoli povezave z ZDA nima neomejene pravice zahtevati vstop v ZDA," so poudarili.
V Beli hiši so danes zatrdili, da na letališčih v ZDA in drugod po svetu ostaja priprtih le še nekaj deset ljudi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v petek uvedel prepoved vstopa beguncem in državljanom sedmih muslimanskih držav. Zatrdili so tudi, da prepoved ne velja za imetnike zelene karte.
Trumpov sodelavec Rudy Giuliani je sicer za Fox News dejal, da prepoved ni povezana z vero, ampak z varnostjo. Kot je pojasnil, je Trump sprva ukrep označeval kot prepoved vstopa za muslimane, nato pa je Giulianija, ki je v administraciji odgovoren za iskanje odgovora na naraščanje računalniških vdorov v zasebnem sektorju, pozval, naj zagotovi, da bo prepoved zakonita.
Ukrep ne velja za države, v katerih ima Trump poslovne interese
Ameriška tiskovna agencija Bloomberg sicer poudarja, da ukrep ne velja za muslimanske države, v katerih ima Trump poslovne interese. Novi ameriški predsednik naj bi tako imel delež v podjetju, ki je vključeno v nepremičninski projekt v savdski Džidi, v Egiptu pa delujeta dve Trumpovi hčerinski podjetji, katerih aktivnosti niso znane. Poleg tega ukrep ne velja tudi za Združene arabske emirate in Turčijo, kjer ima Trump prav tako poslovne interese. Ukrep tudi ne velja za Indonezijo, državo z največ muslimanskega prebivalstva, kjer Trumpovo podjetje načrtuje gradnjo dveh hotelov.
Številni protesti na letališčih v ZDA
Njegova odločitev je sprožila množične proteste na vseh večjih letališčih po ZDA. Na mednarodnem newyorškem letališču John F. Kennedy se je zbralo okoli dva tisoč protestnikov. Podobno je bilo tudi na letališčih v Washingtonu, Los Angelesu, San Franciscu in Dallasu. Protesti naj bi se na številnih letališčih po ZDA nadaljevali tudi danes.
Britanska premierka se ne strinja s Trumpovo imigrantsko politiko
Britanska premierka Theresa May se ne strinja z omejitvami imigracije, ki jo je sprejel Trump in bo posredovala, če bodo te omejitve vplivale na britanske državljane, so danes poudarili v Londonu. Kot je sporočil njen tiskovni predstavnik, se London ne strinja s pristopom Washingtona.
Mayeva, ki se je ta teden kot prva tuja državnica srečala s Trumpom, odkar je ameriški predsednik, je v soboto v Veliki Britaniji sprožila veliko razpravo, saj je zavrnila, da bo obsodila Trumpov ukaz o začasni prepovedi vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav. Dejala je, da je Washington sam odgovoren za svojo imigrantsko politiko.
Britanski poslanec ne bi mogel v ZDA
Med tem je eden od britanskih poslancev iz konservativne stranke britanske premierke razkril, da bi mu v skladu s Trumpovim ukazom prepovedali vstop v ZDA. V Iranu rojeni poslanec Nadhim Zahawi je prek Twitterja objavil, da ima "potrditev, da bi ukaz lahko veljal zanj in za njegovo ženo, saj sta oba rojena v Iranu", čeprav imata oba britanski potni list. "Žalosten dan, ko se počutiš kot drugorazredni državljan. Žalosten dan za ZDA," je dodal.
V Veliki Britaniji so se tudi v zvezi s prepovedjo vstopa za državljane sedmih muslimanskih držav v ZDA že pojavili pozivi, da bi Trumpu, ki naj bi konec leta na povabilo kraljice Elizabete II. obiskal Veliko Britanijo, prepovedali, da bi v parlamentu nagovoril britanske poslance.
Merklova: Trumpova imigracijska prepoved neupravičena
Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes odzvala na omejitve imigracije. Dejala je, da prepoved vstopa za begunce in državljane sedmih muslimanskih držav ni upravičena. "Prepričana je, da celo nujno potreben boj proti terorizmu ne upravičuje, da so ljudje določenega izvora ali veroizpovedi podvrženi splošnemu sumu," je v Berlinu dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert.
Dodal je, da bo nemška vlada proučila, kakšne posledice bo imel ukrep ameriške vlade na nemške državljane z dvojnim državljanstvom, in se bo, če bo potrebno, postavila v bran njihovim interesom. Kot je še pojasnil, Merklova obžaluje Trumpovo odločitev, to mnenje je razkrila tudi v sobotnem 45-minutnem pogovoru z novim ameriškim predsednikom.
Kanada: Begunci so pri nas dobrodošli
Odzval se je tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je prek Twitterja objavil, da so v Kanadi begunci dobrodošli. "Vsem tistim, ki bežijo pred preganjanjem, nasiljem in vojno – dobrodošli v Kanadi, ne glede na vašo veroizpoved," je zapisal kanadski premier. Dodal je, da je raznolikost moč Kanade.
#WelcomeToCanada pic.twitter.com/47edRsHLJ5
— Justin Trudeau (@JustinTrudeau) January 28, 2017
Zarif: Trumpova prepoved je "veliko darilo skrajnežem"
Iranski zunanji minister Džavad Zarif se je danes odzval na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav. "Prepoved za muslimane bo v zgodovino zapisana kot veliko darilo skrajnežem in njihovim pristašem. Kolektivna diskriminacija pomaga teroristom pri pridobivanju pristašev," je še poudaril Zarif.
Iransko zunanje ministrstvo je pred tem v sporočilu za javnost že napovedalo, da bodo delovali recipročno in bodo Američanom prepovedali vstop v državo. Ob tem je Zarif poudaril, da odločitev v nasprotju z ZDA ni retroaktivna, tako da so vsi Američani, ki imajo veljavne vizume, dobrodošli v Iranu. V ZDA živi več kot milijon Irancev, zato pričakujejo, da bo omejitev potovanja med obema državama povzročila kaos med študenti, poslovneži in sorodniki.
Trump obljubil boljše odnose z Rusijo in pomiril Natove zaveznike
Bela hiša je telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom označila kot "pomemben začetek" boljših odnosov med ZDA in Rusijo, medtem ko so iz Kremlja sporočili, da sta se predsednika ZDA in Rusije dogovorila, da bosta razvijala dvostranske odnose kot "enakopravne" in vzpostavila "resnično koordinacijo" v boju proti Islamski državi. Prav tako sta se pogovarjala o bližnjevzhodnem vprašanju, iranskem jedrskem programu ter razmerah na Korejskem polotoku in v Ukrajini. Morebitna odprava ameriških sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini v sporočilu za javnost ni omenjena.
Iz Berlina so medtem sporočili, da je v prvem telefonskem pogovoru med vladama v Berlinu in Moskvi novi ameriški predsednik spregovoril tudi o kontroverznih temah. Trump je tako izpostavil "temeljni pomen" Nata za čezatlantske odnose ter ohranitev miru in stabilnosti. Hkrati je druge članice zavezništva pozval, naj povečajo svoj prispevek.
Tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel se je ameriški predsednik pogovarjal o odnosih z Rusijo in vojni na vzhodu Ukrajine. Dogovorila sta se o poglobitvi sodelovanja v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter za stabilizacijo Bližnjega in Srednjega vzhoda ter Severne Afrike. Trump in Merklova sta se tudi zavzela, da ZDA in Nemčija v prihodnjih letih še poglobita že tako odlične dvostranske odnose, so objavili v skupnem sporočilu za javnost.
Trump želi v 30 dneh novo strategijo proti IS
Ameriški predsednik Donald Trump je generalštabu ameriške vojske naložil, naj v 30 dneh pripravi novo strategijo boja proti skrajni skupini Islamska država. Osnutek nove strategije naj bi nato predstavil ameriški obrambni minister James Mattis.
Po napovedih naj bi nova strategija proti IS vsebovala tudi predloge za spremembo "političnih omejitev", ki presegajo mednarodno zakonodajo v zvezi z uporabo sile proti IS. Trump je zahteval tudi prestrukturiranje nacionalnega sveta za varnost in podpisal odlok, ki vladnim uradnikom prepoveduje, da bi po koncu svojega mandata v ameriški administraciji prihodnjih pet let delali kot lobisti. Hkrati bo zanje veljala dosmrtna prepoved lobiranja v korist tujih držav.
Novi ameriški predsednik je v tednu dni svojega mandata do zdaj podpisal 18 odlokov.
2