Protestantski pastor, ki se je postavil v bran neoliberalizmu

V Nemčiji je beseda neoliberalizem med številnimi Nemci na slabem glasu. To naj bi bil tudi eden od vzrokov, da je liberalna FDP na lanskih volitvah izpadla iz nemškega zveznega parlamenta. Nezaupljiva do svobodnega trga in preveč naklonjena državni regulaciji naj bi bila tudi trenutna velika črno-rdeča koalicija.

Konkurenca zmanjšuje nepravičnost Zdaj pa je nemške politike, ki niso navdušeni nad svobodnim trgom in neoliberalizmom, ošvrknil nemški predsednik Gauck v govoru, ki ga je imel ob 60-letnici inštituta Walter Eucken. Ta inštitut se imenuje po utemeljitelju ordoliberalizma oziroma neoliberalizma in enem od očetov socialno-tržnega gospodarstva, temelja povojnega nemškega gospodarskega čudeža.

Gauck je od Nemcev zahteval več poguma za tekmovalnost na svobodnem trgu. "Krivica uspeva tam, kjer je konkurenca omejena, in sicer s protekcionizmom, korupcijo in državnim zavzemanjem za parcialne interese posameznih skupin," poudarja nemški predsednik, ki je prepričan, da večja, ne manjša konkurenca naredi tržno gospodarstvo pravičnejše.

Svoboda temelji na trgu in konkurenci Po Gauckovem mnenju sta svobodna družba in svobodno gospodarstvo neločljivo povezana, svoboda pa temelji na trgu in konkurenci. A obenem opozarja, da konkurenca in tržno gospodarstvo ne smeta služiti samo peščici mogočnežev, ampak je treba vzpostaviti družbe, kjer bodo imeli vsi enake možnosti za uspeh. Naloga politike je tudi, da prepreči kopičenje prevelike gospodarske moči v rokah peščice vplivnih posameznikov.

Ta stališča za pozornejše spremljevalce niso presenečenje, saj je Gauckova naklonjenost tržnemu gospodarstvu in svobodni družbi že dolgoletna. Gauck, ki je bil marca 2012 za predsednika Nemčija izvoljen s skoraj soglasno podporo, saj so ga podprli CDU/CSU, SPD, FDP in Zeleni, je bil v času komunistične Vzhodne Nemčije oporečnik in borec za človekove pravice.

Komunistično zatiranje in nepravični socializem Njegova družina je že zelo zgodaj izkusila komunistično zatiranje, saj so Gauckovega očeta zaradi lažne obtožbe za nekaj let zaprli v sovjetski gulag, tj. zaporniško taborišče, in ga tam psihično uničili. Kot je nekoč povedal zdajšnji nemški predsednik, je že pri devetih letih spoznal, da je socializem nepravičen sistem.

Po zlomu komunizma je Gauck v združeni Nemčiji prevzel vodenje arhiva z dokumenti nekdanje komunistične tajne službe Stasi, t. i. Gauckov inštitut. Njegovo zavzemanje za ozaveščanje družbe o komunističnih zločinih jezi zlasti Levo stranko, ki je naslednica nekdanje vzhodnonemške komunistične partije (zato ga tudi kot edina stranka ni podprla za predsednika). Gaucka se je – po vzoru nekdanjega lovca na naciste Simona Wiesenthala – oprijela oznaka "lovec na stasijevce".

Papež Frančišek bolj zadržan do trga Gauckov zagovor neoliberalizma, ki ga ne enači s klasičnim anglosaškim "laissez-faire" liberalizmom iz 19. stoletja, je mišljen zlasti kot kritika nemške politike, opazno pa je, da ni v sozvočju z mislimi novega papeža Frančiška. Če Gauck, ki je luteranski teolog in je bil v času komunizma protestantski pastor, zagovarja svobodni trg, je novi papež veliko bolj zadržan do njega.

V apostolskem pismu Evangelii gaudium je tako papež zapisal, da je odprava svetovne revščine mogoča le z zavrnitvijo absolutne avtonomije trga in finančnih špekulacij. Države po njegovem mnenju tudi ni mogoče popolnoma izključiti iz nadzora gospodarstva, saj ne moremo več zaupati temu, da bo za vse poskrbela t. i. nevidna roka trga.

Gauck za enake možnosti, papež Frančišek za boj proti neenakosti Če Gauck poudarja enake možnosti in tekmovalnost oziroma konkurenco, papež Frančišek nasprotuje absolutni moči zakonov tekmovalnosti in preživetja najmočnejših, ki izključujejo večino in jo potiskajo na rob. Neenakost je po njegovem prepričanju vzrok družbenih bolezni.