Sobota, 18. 11. 2023, 20.12
5 mesecev, 2 tedna
Pred Argentinci pomembna odločitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
V Argentini se bosta v nedeljo v drugem krogu volitev za predsedniški položaj potegovala povsem različna kandidata – levosredinski gospodarski minister Sergio Massa in skrajno desni populistični libertarec Javier Milei. Od tega, kdo bo zmagal, bo odvisna tudi smer, v katero se bo razvijalo to veliko južnoameriško gospodarstvo, ki je v globoki krizi. Več kot 40 odstotkov ljudi je revnih ter več kot polovica prebivalcev je odvisnih od socialnih prejemkov in subvencij.
Predsednik države, ki ima štiriletni mandat, je v Argentini tudi predsednik vlade in imenuje vlado. Podpredsednik države pa je tudi predsednik zgornjega doma parlamenta, senata. Ankete napovedujejo tesen izid, tako da je po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakovati, da se bodo volivci odločili zadnji dan in da bo v državi s skoraj 36 milijonov volivcev zmagovalca določilo okoli deset milijonov volivcev, katerih kandidati se niso uvrstili v drugi krog.
Če bo izvoljen tržno-liberalno usmerjeni ekonomist in samooklicani anarhokapitalist Javier Milei bi bil to svojevrsten eksperiment in velik preobrat za Argentino, kjer država močno posega v gospodarstvo, skoraj 40 odstotkov zaposlenih dela v javnem sektorju, na milijone ljudi prejema socialno pomoč, gorivo, plin, voda in elektrika pa so močno subvencionirani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Več kot polovica Argentincev odvisna od socialnih transferjev
Pragmatičen Sergio Massa, kandidat peronistične vladne koalicije Zveza za domovino (UP), bo verjetno nadaljeval vladno politiko državnih posegov v gospodarstvo in obsežnih socialnih programov ter postopnih reform za rešitev krize. Radikalni Milei, ki ga zaradi protisistemske retorike mnogi primerjajo z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, želi uvesti kot uradno valuto ameriški dolar, ukiniti centralno banko in večino ministrstev, radikalno zmanjšati socialne programe ter privatizirati državna podjetja, izobraževanje in zdravstvo. V Argentini je več kot 40 odstotkov ljudi revnih, več kot polovica prebivalcev je odvisnih od socialnih prejemkov in subvencij.
V prvem krogu 22. oktobra je ob zgodovinsko najnižji, 37-odstotni volilni udeležbi največ glasov prejel Massa, čeprav so ankete zmago napovedale Mileiju, ki mu je glas zaupalo 30 odstotkov volivcev. Največja poraženka je bila konservativna in poslovnim elitam naklonjena Patricia Bullrich, ki je dobila 24 odstotkov glasov.
Pred drugim krogom je podprla Mileija, podprl ga je tudi vpliven nekdanji predsednik države Mauricio Macri. Vendar podpora konservativnih volivcev Mileiju ni zagotovljena, saj je med drugim užalil ključno trgovinsko partnerico Kitajsko in argentinskega papeža Frančiška.
Država ni več posojilno sposobna
Rezultat prvega kroga volitev je bil presenetljiv, saj je po anketah vodil Milei in ker je Massa član nepriljubljene aktualne vlade, pod katero 43-milijonska država beleži 140-odstotno inflacijo, ki še raste. Nacionalna valuta peso izgublja vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, javni dolg pa še narašča. Centralna banka nima skoraj nobenih deviznih rezerv, država pa ne more več dobiti posojil na trgih.
Med kampanjo je sicer poudarjal, da bo njegova vlada nekaj povsem drugega in da bo v primeru zmage oblikoval vlado narodne enotnosti.
Ekonomist Milei, ki je v politiki šele dve leti, medtem pleni pozornost z radikalnimi izjavami. Priljubljen je predvsem med mladimi, saj si je javno podobo ustvarjal predvsem na družbenih omrežjih in televizijskih oddajah. Skrajno desni libertarec, ki se zavzema za močno zategovanje pasu in je odločen zagovornik prostega trga, je s pozivi proti politični garnituri ter obljubo drastičnih rezov na svojo stran pridobil stalnih kriz naveličane volivce.
Kritiki se bojijo, da bi lahko tako radikalen program vsaj kratkoročno privedel do večje revščine in s tem do večjih socialnih protestov. Ker Milei nima večine v parlamentu, opazovalci predvidevajo, da v primeru zmage ne bo mogel v celoti uresničiti svojih številnih radikalnih načrtov, navaja dpa.
Novoizvoljeni predsednik bo položaj zasedel sredi decembra, nasledil pa bo levosredinskega Alberta Fernandeza, ki se za položaj drugič ni potegoval. V primeru izvolitve Masse bo podpredsednik nekdanji obrambni minister in sedanji vodja kabineta predsednika Agustin Rossi. V primeru izvolitve Mileija bo podpredsednica regionalna poslanka Victoria Villarruel.
