Torek, 17. 8. 2021, 9.31
2 leti, 8 mesecev
Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.
Osrednja regijska slovesnost ob tem prazniku je bila v ponedeljek v Beltincih, danes pa bo v predsedniški palači v Ljubljani dan odprtih vrat. Ob 11. uri bo predsednik republike Borut Pahor sprejel in slavnostno nagovoril obiskovalce. Kot običajno ob državnih praznikih bo tudi tokrat pred predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.
Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Praznik, ki ni dela prost dan
Nato je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20 tisoč ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.
Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same.
Janša: Vlada mora omogočiti ustvarjalni zagon in razvoj Prekmurju
Neverjetno je, da so Prekmurci kljub odrezanosti od slovenskega ozemlja ohranili slovenski jezik, kulturo in idejo enotne države, je v poslanici ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal premier Janez Janša. Kot je poudaril, je zato dolžnost vsakokratne vlade, da potencialom Prekmurja omogoči ustvarjalni zagon in razvoj.
Janša se je v poslanici zahvalil generacijam Prekmurk in Prekmurcev, ki so "ljubezen do naroda in lepe slovenske besede ter prekmurščine, ki je njihov drugi materin jezik, prenašali iz roda v rod".
