"Politična slika v Avstriji se bo precej spremenila"

Ankete SPÖ kanclerja Wernerja Faymanna pripisujejo 27 odstotkov glasov, ÖVP zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja okoli 22 odstotkov, FPÖ Heinza-Christiana Stracheja pa le odstotek manj. S 14 odstotki glasov sledijo Zeleni Eve Glawischnig, njim pa s šestimi odstotki nova stranka avstrijsko-kanadskega poslovneža Franka Stronacha Team Stronach.

Sestava koalicije bo odvisna tudi tega, ali bosta dve manjši stranki presegli štiriodstotni parlamentarni prag. Ankete Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) in novi stranki Neos (Nova Avstrija) napovedujejo ravno štiri odstotke volilnih glasov. Če se bodo napovedi anket uresničile in se stranki prebijeta v parlament, obstaja možnost za tričlansko koalicijo, saj trenutni vladajoči stranki ne bi imeli dovolj sedežev v 183-članskem parlamentu.

Kako ohraniti svojo blaginjo? Podpora za obe vladajoči stranki je od zadnjih volitev leta 2008 rahlo padala. Pred petimi leti je SPÖ osvojila 29 odstotkov glasov in zasedla 57 sedežev, ÖVP pa slabih 26 odstotkov oziroma 51 sedežev. Svobodnjaki so od zadnjih volitev (17,5 odstotka glasov in 34 sedežev) pridobili največ, precej pa se je skrčila podpora Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki se je po smrti ustanovitelja stranke Jörga Haiderja obrnila k liberalizmu. Poleg tega je stranko Josefa Bucherja zapustilo devet parlamentarcev: pet se jih je pridružilo Stronachu, štirje pa FPÖ. Stronachova stranka se je uveljavila kot protievrska alternativna stranka in posegla v volilno bazo FPÖ.

Glavna tema pred volitvami med Avstrijci je bilo vprašanje, ali bo naša severna soseda, ki je že zdavnaj izšla iz krize, ohranila svojo blaginjo. Kritiki namreč trdijo, da bo pomanjkanje apetita za spremembe sčasoma ogrozilo visok življenjski standard, ki ga uživa večina od 8,4 milijona prebivalcev te – po podatkih študije Združenih narodov – osme najbolj srečne družbe na svetu. Nekateri, med njimi nekdanji finančni minister iz vrst SPÖ Hannes Androsch, zato opozarjajo, da Avstrija ne sme zaspati na lovorikah in se mora lotiti reform izobraževalnega in pokojninskega sistema, zmanjšati birokracijo ter javno porabo.

Največji avstrijski stranki skupaj vladata že šest let. Velika koalicija se je oblikovala leta 2007 in na volitvah leto pozneje slavila. Stranki dominirata avstrijsko politiko od konca druge svetovne vojne. V zadnjem času pa sta izgubili precej podpore. Skupni delež volilne podpore je z 90 odstotkov v 80. letih prejšnjega stoletja padel na le nekaj več kot 50 odstotkov.

Lepo bi bilo imeti Slovenca v dunajskem parlamentu "Ne bo preprosto zadržati to koalicijo, mislim pa, da bo tudi od teh novih strank, ki se borita, vsaj ena prišla v parlament. Zagotovo se bodo zelo dobro odrezali Zeleni. Kako se bo pozicioniral Frank Stronach, je težko povedati, zagotovo pa bo prišel v parlament, postavlja se le vprašanje, koliko odstotkov bo dobil oziroma koliko sedežev bo dobil. Mislim, da se bo politična slika po 29. septembru v Avstriji kar precej spremenila," o razpletu volitev meni poslovnež in koroški Slovenec Benjamin Wakounig.

"Vsak koroški Slovenec je razmeroma dobro politično vzgojen, ker skozi to živi, ker se vseskozi ukvarja tudi s politiko. Kar zadeva politike same, imamo že naše koroške Slovence delujoče na koroški deželni ravni, pri Zelenih. Imamo tudi Slovenko, ki je pri socialdemokratih. Poleg tega je ena izmed predsednic v tem volilnem boju skupine Neos koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki se poteguje za mesto v državnem parlamentu. Zadnji podatki tudi kažejo, da se ji lahko posreči ali pa zgodi, da bodo tudi oni prišli v parlament. Seveda bi bilo za nas Slovence zelo lepo, da bi imeli kakšnega Slovenca tudi v dunajskem, ne samo koroškem parlamentu," o tem, kako koroški Slovenci gledajo na prihajajoče volitve oziroma kako so vključeni v volitve, pravi Wakounig.