Podatek o migracijah, ki bode v oči. Policija pojasnjuje, kako je to mogoče.

Novice Avstrija, Poljska in Češka uvajajo nadzor na meji s Slovaško

Slovenska policija je v prvih osmih mesecih letos obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov državne meje, lani v enakem obdobju pa skoraj trikrat manj, in sicer 13.601. Največ je bilo državljanov Afganistana (9.755), Maroka (5.605), Pakistana (3.771), Bangladeša (2.956) in Rusije (2.419). 76 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje so zabeležili na območju novomeške policijske uprave, na območju koprske pa dobrih 17 odstotkov.

Hrvaška policija je medtem do 27. septembra letos zabeležila 54.593 nezakonitih prehodov meje, kar je 140 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je prejšnji teden izpostavil vodja uprave za mejo hrvaškega notranjega ministrstva Zoran Ničeno.

Slovenija je zato prejšnji teden okrepila nadzor na najbolj kritičnih delih ob meji s Hrvaško, kjer prihaja do povečanega števila nezakonitih prehodov. Za okrepljen nadzor svojih meja se odločajo tudi druge evropske države, med drugim Poljska, Slovaška, Češka, Avstrija in Nemčija.

Novice Knovs zadolžil Sovo in policijo, da spremljata dogajanje na področju migracij

Frontex: Najhuje je v osrednjem Sredozemlju

Število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lani povečalo za 18 odstotkov na 232.350, razkriva Frontex. Povečanje so zabeležili predvsem na poti skozi osrednji del sredozemskega morja, kjer se je število nezakonitih prehodov, kot izhaja iz spodnje grafike, skoraj podvojilo. Med januarjem in avgustom letos je po tej poti v EU, kot še navaja Frontex, prišla polovica vseh nezakonitih migrantov.

Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v državo prispelo več kot 130 tisoč ljudi, v enakem obdobju lani pa približno 68.200. Zaradi migrantske krize so najhujše razmere na italijanskem otoku Lampedusa, ki leži 190 kilometrov od tunizijskega obalnega mesta Sfax in je za migrante že leta ena od glavnih vstopnih točk v Evropo. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je nedavno sporočila, da je po njihovih informacijah pogrešanih ali umrlih več kot 2.700 migrantov.

Povečan migracijski pritisk bi se lahko v naslednjih mesecih nadaljeval, saj tihotapci ljudi za odhode v Evropo iz Tunizije in Libije ponujajo nižje cene kot z drugih lokacij, pri čemer Frontex izpostavlja, da je spopad za prevlado med kriminalnimi tolpami izredno hud.

"Omejitve izdajanja vizumov zmanjšale nezakonite migracije"

Druga najbolj oblegana pot je zahodnobalkanska, ki vodi skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Hrvaško, na kateri pa so v Frontexu letos zabeležili 19-odstotni padec zaznanih nezakonitih prehodov meje. V največji meri je zato po njihovih besedah zaslužna omejitev izdajanja vizumov v državah ob zunanji meji EU. V preteklosti so namreč številni migranti, na primer iz Tunizije in Burundija, povsem zakonito prišli v Srbijo, saj ta za vstop ni zahtevala vizumov, nato pa so pot nezakonito nadaljevali v EU. Srbija je tako že uvedla omejitve za določene države, pri čemer evropski politiki tako Srbijo kot tudi Bosno in Hercegovino pozivajo k še strožji vizumski politiki.

Policija: Frontexovi podatki relevantni le, če so države sporočile verodostojne podatke

Ker pa so ti podatki Frontexa o zmanjšanju nezakonitih prehodov zunanje meje EU na zahodnobalkanski poti v nasprotju s podatki hrvaške in slovenske policije, smo našo policijo prosili za pojasnilo, zakaj prihaja do teh razhajanj.

"Frontexovi podatki temeljijo na podatkih, ki jih zbirajo in sporočajo države članice na balkanski migracijski poti. V razpravah na ravni EU smo že večkrat opozorili, da so lahko podatki Frontexa relevantni le, če so vse države članice sporočile verodostojne podatke. Pri podatkih slovenske policije in podatkih Frontexa gre za dva različna vira podatkov ter za popolnoma različne indikatorje, načine pridobivanja podatkov. Tudi vsaka država članica ima svoj sistem pridobivanja, vrednotenja in poročanja podatkov," so zapisali in dodali:

"Podatki se med državami članicami razlikujejo tudi po tem, ali so bili migranti prijeti na oz. ob državni meji ali pa v notranjosti. Slovenija poroča o nedovoljenih vstopih na notranjih mejah, kar spada v kategorijo sekundarnih nedovoljenih migracij. Agencija Frontex tega ne upošteva kot problematiko nedovoljenih migracij na zunanjih mejah, temveč migracije znotraj območja EU."

Rast migracij le še med Marokom in Španijo

Porast nezakonitih prehodov so sicer poleg poti skozi osrednji del Sredozemlja v Frontexu zabeležili le še med Marokom in Španijo, na vseh preostalih najpomembnejših točkah za vstop migrantov v Evropo, to so poleg zahodnobalkanske poti še vzhod Sredozemlja, pot iz zahodne Afrike na Kanarske otoke, Rokavski preliv in vzhodna kopenska meja EU, pa so zabeležili upad nezakonitih prehodov.

Migranti na poti na Kanarske otoke. Video: Reuters

Lani v EU največ nezakonitih migrantov po letu 2015

Lani so sicer po podatkih Eurostata v Evropski uniji odkrili več kot milijon nezakonitih migrantov iz držav zunaj EU, in sicer so jih uradni organi zabeležili 1.081.200, kar je 59 odstotkov več kot leta 2021. Največ so jih zabeležili:

– na Madžarskem (222.520),

– v Nemčiji (198 310) in

– Italiji (138.420). 

Največ nezakonitih migrantov je bilo iz:

– Sirije (175.960),

– Afganistana (119.520) in

– Maroka (60.215).

Kot je razvidno iz zgornje grafike, so lani v EU zabeležili največ nezakonitih migrantov po letu 2015, ko je EU doživela najhujšo migranstko krizo v svoji zgodovini. Na njena tla je takrat uspelo nezakonito stopiti več kot dvema milijonoma ljudi.

Novice V Italiji 83 odstotkov migrantov več kot lani