Po Evropi in svetu praznik dela zaznamovali tudi protesti

V turškem Carigradu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, na Rdečem trgu v Moskvi pa je prvič od razpada Sovjetske zveze potekalo veliko zborovanje sindikatov. Prvomajski shodi so potekali tudi v Aziji.

V Carigradu spopadi med policijo in protestniki V Carigradu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so kljub prepovedi želeli prodreti na trg Taksim. Demonstranti so policiste obmetavali z granitnimi kockami in steklenicami, celo z molotovkami, policisti pa so odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi. Po navedbah protestnikov je bilo v spopadih ranjenih najmanj 51 ljudi, 170 ljudi pa so aretirali.

Turške oblasti pod vodstvom premiera Reccepa Tayyipa Erdogana so se sicer na morebitne izgrede pripravile in močno okrepile policijsko prisotnost v Carigradu. Na območju je bilo kar 40 tisoč policistov, ki naj bi poskrbeli za red in uveljavitev prepovedi protestov na trgu Taksim v središču mesta.

Policija je solzivec in vodne topove uporabila tudi proti protestnikom v Ankari, ki so prav tako kljub prepovedi poskušali prodreti na glavni trg Kizilay, prijela pa je 76 demonstrantov.

Protesti so potekali tudi v Franciji, Italiji in Grčiji, kjer so demonstranti izrazili nezadovoljstvo z visoko brezposelnostjo in varčevalnimi ukrepi.

V Atenah in Solunu se je na protestnem shodu zbralo več tisoč Grkov, na ulice Pariza, Bordeauxa, Toulousa ter drugih mest pa se je podalo na tisoče Francozov. V italijanskem Torinu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so metali dimne bombe.

V Moskvi pa se je več kot 100 tisoč ljudi udeležilo tradicionalnega zborovanja sindikatov. Shod je prvič od razpada Sovjetske zveze leta 1991 potekal na Rdečem trgu blizu Kremlja in kaže predvsem na okrepljeno domoljubje po priključitvi ukrajinskega polotoka Krim Rusiji.

"Putin ima prav" Udeleženci shoda so vihteli sovjetske in ruske zastave ter zahtevali pravično plačilo za dostojno delo. Mnogi so prav tako nosili napisane "Putin ima prav" in "Ponosni na državo".

Praznik dela so s pohodi obeležili tudi na Krimu. V Simferopolu se je po ocenah francoskega novinarja zbralo okoli 60 tisoč ljudi, po navedbah tamkajšnjih oblasti pa kar 75 tisoč. Vihteli so ruske zastave in nosili plakate s podobo ruskega predsednika Vladimirja Putina ter napise "Mi smo Rusija" in "Putin je naš predsednik".

Zborovanje je potekalo tudi v Sevastopolu, kjer pa se je po navedbah oblasti na shodu zbralo okoli 8000 ljudi. Po celotni Rusiji se je sicer prvomajskih praznovanj udeležilo okoli dva milijona ljudi.

O protestnih shodih so poročali tudi iz Azije, med drugim iz Hongkonga, Kuala Lumpurja, Singapurja, Indonezije in Tajvana. Demonstranti so zahtevali izboljšanje delovnih pogojev in višje plače. V Nemčiji pa so že na predvečer praznika dela potekali protesti proti kapitalizmu in omejitvam priseljevanja, na katerih se je skupno zbralo več kot 4000 ljudi.

V berlinski četrti Wedding je potekal protest pod naslovom "Antikapitalistična valpurgina noč". 2900 udeležencev je protestiralo proti družbenem izključevanju in vedno višjim najemninam. Protest je potekal mirno, policija pa je sicer obravnavala le en incident, ko je skupina zamaskirancev objestno uporabljala pirotehnična sredstva.

V Hamburgu pa se je po navedbah policije okoli 1300 ljudi udeležilo protesta proti omejevanju priseljevanja. Do manjšega incidenta je prišlo v četrti St. Pauli, ko je skupina protestnikov podobno kot v Berlinu metala pirotehnične izdelke. Policija je odgovorila s solzivcem, pridržala pa je pet izgrednikov.

Več tisoč Francozov protestiralo proti politiki Hollanda Po Franciji so danes potekali številni protesti proti varčevalnim ukrepom, ki jih izvaja administracija predsednika Francoisa Hollanda. Po navedbah sindikata CGT se je samo v Parizu zbralo preko 65.000 ljudi. Množične demonstracije pa so med drugim potekale tudi v Marseillu, Toulousu in Lillu.

Delavskih protestov se sicer nista udeležila zmerna sindikata CFDT in Unsa, ker, kot pravijo, postajajo vse bolj politični. V sindikatu se načeloma strinjajo, da je treba proračunski primanjkljaj zmanjšati, vendar pa se ne strinjajo s podrobnostmi najnovejšega predloga varčevalnega paketa, ki naj bi prinesel 50 milijard evrov olajšanja za državno blagajno.