Otroke v Uzbekistanu silijo v obiranje bombaža

Nekdaj so bombaž obirali desetletniki, zdaj to počnejo pet let starejši Jesen je čas, ko je žetev bombaža v nekdanji sovjetski republiki Uzbekistan v polnem razmahu. Tamkajšnje oblasti na kmetije po državi, na katerih obiralce čakajo širjave bombaževca, ki ga je treba obrati, vsako leto pošiljajo mladostnike in zaposlene v državni upravi. V tej nekdanji sovjetski republiki je oblast tista, ki odreja, kdo bo v začetku oktobra na plantažah zavihal rokave, poroča IWPR. Uzbekistanska vlada je letos dvignila najnižjo starost za obvezno delo na plantažah. "Včasih so v delo na poljih silili desetletnike, danes tisti, ki morajo na prisilno delo, štejejo med 15 in 18 let, pretežno gre za srednješolce in študente," je povedala vodja Human Rights Alliance Jelena Urlaeva. Starost otrok je zdaj višja, a vzorec prisilnega dela se je ohranil, pravi Urlaeva. Številni otroci obolevajo Dnevna kvota, ki je predpisana za mladostnike, je obranih šestdeset kilogramov bombaža. Vlada ima pri pridelovalcih nakupni monopol. Letos je podvojila predpisano količino, za katero obiralci prejmejo do 200 ukrajinskih somov ali dobrih šest centov za kilogram. Delo v težkih razmerah terja svoj davek. "Veliko otrok zboleva, izčrpani so od trdela dela, nimajo medicinske oskrbe, primernih obrokov in nastanitve," so sporočili iz skupine, ki jo vodi Urlaeva. Uzbekistanske oblasti vse zanikajo Borci za človekove pravice so pred tednom dni pripravili manjše demonstracije v prestolnici Taškent, zahtevali so konec izkoriščanja mladine. Skupina Human Rights Alliance sicer ves čas budno spremlja delo med žetvijo. Čeprav nanjo pritiska mednarodna skupnost, uzbekistanska vlada vztrajno zanika sporne prakse prisilnega dela in množičnega izkoriščanja otrok. Na polja tudi zaposleni in prejemniki državnih pomoči Usodo z najstniki, ki morajo oktobra na bombažne plantaže, delijo tudi odrasli. Tudi njim država določa, kdaj in kam bodo šli obirat bombaž. Zaposleni v javnem sektorju morajo na polja množično, zasebna podjetja pa so obvezana tja poslati do petnajst odstotkov svojih zaposlenih. Na poljih se znajdejo tudi tisti, ki prejemajo državno pomoč, tja jih namreč pošiljajo mahallas, nekakšne upravne enote, ki tako ravnajo po navodilih nadrejenih oblasti. Učitelj iz province Syrdarya v osrednjem delu Uzbekistana je povedal, da morajo vsi zaposleni z njegove šole na poljih obirati bombaž. Če tega ne želijo, jih čaka plačilo globe v višini 400 tisoč somov ali nekaj več kot 120 evrov. Tega bremena večina ne zmore. "To je več, kot je moja mesečna plača, zato si tega ne morem privoščiti in moram na polja," je potožil učitelj. "Med žetvijo ni v šoli nikogar in pouk ne poteka," je dejal mož, ki gre, poleg tega, da opravlja svojo redno službo, enkrat letno še v delovni jarem, ki mu ga naloži država.