Odvetnik vojaka Bradleyja Manninga je pred začetkom sodnega procesa zaradi izdaje državnih skrivnosti spletni strani WikiLeaks zahteval izločitev predsedujočega sodnika, podpolkovnika Paula Almanze.
Manning se ni izrekal o krivdi, potrdil je le, da razume obtožnico. Bradley je sicer obtožen, da je Wikileaksu predal na tisoče zaupnih dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta. Predsedujoči vojaškemu sodišču v vojaški bazi Fort Meade Almanza pa je kot tožilec zaposlen pri zveznem pravosodnem ministrstvu. Slednje skuša pri zvezni poroti v Virginiji doseči potrditev obtožnice proti ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu.
Almanza je zahtevo za izločitev zavrnil
Almanza je zahtevo odvetnika Davida Coombsa za izločitev zavrnil. Kot je zatrdil, se v pravosodnem ministrstvu ukvarja s primeri izkoriščanja otrok in ni z nikomer govoril o Bradleyjevem primeru. Zatrdil je še, da nima mnenja o obtoženčevi krivdi ali nedolžnosti, zato ne vidi razloga, da bi se izločil. Coombs je nato zahteval prekinitev postopka, dokler prizivni senat vojaškega sodišča ne odloči o njegovi zahtevi, a je Almanza tudi to zavrnil.
Odvetnik ne vidi razloga, da bi bili objavljeni dokumenti sploh tajni
Coombs je še zahteval, naj Almanza za priče pokliče vse odgovorne v zvezni vladi, ki so dokumentom, ki jih je Bradley domnevno predal spletni strani Wikileaks, dali oznako zaupno. Sam namreč ne vidi razloga, da bi bili objavljeni dokumenti sploh tajni. Almanza je namesto tega v dokazni postopek sprejel le nezaprisežene izjave neimenovanih uradnikov.
Če bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna ječa
Svoj primer bo zdaj predstavilo tožilstvo. Zaslišanje o začetku sodnega procesa bo trajalo do naslednjega tedna, zadnjo besedo o tem, ali se bo proces začel ali pa bo Manning dobil administrativno kazen oziroma morda celo doživel opustitev obtožnice, pa bo imel general Michael Linnington. Če bo spoznan za krivega izdaje državnih skrivnosti, mu grozi dosmrtna ječa. Med sojenjem so sicer napovedane demonstracije po vsem svetu v podporo Manningu.
Z vojaškega računalnika v Iraku je snel na tisoče dokumentov in jih predal WikiLeaksu
23-letni Manning naj bi z vojaškega računalnika v Iraku snel na tisoče dokumentov in jih predal spletni strani WikiLeaks za objavo. Aretirali so ga maja 2010 v Iraku, od koder so ga poslali v oporišče marincev Quantico v Virginiji, kjer so ga zaprli v samico za 23 ur na dan in ga tudi slačili do golega, ker naj bi bil domnevno nagnjen k samomoru.
Zaradi kritike takih postopkov, ki jih je označil za "bedaste", je odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley, ZN so sprožili preiskavo, konec nepotrebnega poniževanja Manninga pa so zahtevale tudi organizacije, kot je Amnesty International. Aprila letos so ga preselili v zapor Fort Leawenworth v Kansasu. Vrh administracije s predsednikom Barackom Obamo na čelu je sicer ves čas zatrjeval, da s postopki ni nič narobe.
2
