SiolNET. Novice Svet
0,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nova predsednica Evropske komisije se je preselila #video

0,31

termometer

EU je danes stopila v nov politični cikel. Delati sta začela nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen in novi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bosta skupaj s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in predsednico ECB Christine Lagarde danes v Bruslju slovesno zaznamovala deseto obletnico lizbonske pogodbe.

Slovesnost ob deseti obletnici lizbonske pogodbe gosti Sassoli v Hiši evropske zgodovine v neposredni bližini parlamentarnega sedeža v Bruslju. Štirje predsedniki si bodo ogledali izbrane dele muzeja in dali izjave za medije. Sassoli in Michel bosta von der Leynovi predala kopijo lizbonske pogodbe.

Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je danes že preselila v svojo novo pisarno v bruseljski četrti, kar je pokazala tudi v videu, ki ga je objavila na Twitterju. Von der Leynova namerava stanovati v kar 25 kvadratnih metrov veliki sobi tik ob svoji pisarni na sedežu komisije, v palači Berlaymont. Tako bo privarčevala pri izdatkih za svoje varovanje, prav tako ji ne bo treba vsak dan v službenem vozilu stati v gneči.

Lizbonska pogodba je uvedla položaj stalnega predsednika Evropskega sveta, ki ga od Poljaka Donalda Tuska prevzema Belgijec Michel, in položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije, na katerem je Italijanko Federico Mogherini nasledil Španec Josep Borrell. Oba položaja sta sicer precej omejena, gre zlasti za usklajevalno in posredniško vlogo.

Novo ekipo čaka veliko dela, tudi brexit

EU se na pragu novega političnega cikla spoprijema s številnimi perečimi izzivi: podnebne spremembe, digitalizacija, zagotavljanje varnosti ob hibridnih, kibernetskih in bolj klasičnih terorističnih grožnjah, migracijski pritiski, vzpon populizma, ohranjanje evropskega ekonomsko-socialnega modela in brexit.

Po britanskih volitvah bo spet v ospredju brexit, ki je trenutno predviden do konca januarja. Po britanskih volitvah bo spet v ospredju brexit, ki je trenutno predviden do konca januarja. Foto: Reuters

Prvi predsednik Evropskega sveta, nekdanji belgijski premier Herman Van Rompuy, je v nedavnem govoru o prihodnosti EU kot ključno izpostavil vprašanje, kako do močne Unije z notranje šibkimi članicami. Veliko je namreč manjšinskih vlad. V članicah je malo podpore prenašanju pristojnosti na evropsko raven, čeprav lahko le evropske rešitve odgovorijo na ključne izzive.

Prvo veliko dejanje: predstavitev zelenega svežnja

Prvo veliko dejanje nove komisije bo predstavitev zelenega svežnja s poudarkom na skladu za pravično tranzicijo v brezogljično družbo, ki se pričakuje 11. decembra, tik pred vrhom EU. Po britanskih volitvah bo spet v ospredju brexit, ki je trenutno predviden do konca januarja.

Vse uči so uprte v Macrona

V iskanju odgovorov na pereče izzive so vse oči uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se zdi ob odhajajoči nemški kanclerki Angeli Merkel, odhajajoči Veliki Britaniji, težavah v Španiji in Italiji ter problematičnih vzhodnih članicah edini evropski voditelj, ki lahko kaj premakne. Pa še on ima kopico domačih težav, ki mu tudi narekujejo evropsko in širšo politiko.

V iskanju odgovorov na pereče izzive so vse oči uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona. V iskanju odgovorov na pereče izzive so vse oči uprte v francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Foto: Reuters

Vtis, ki ga pušča Macron, se je sicer od njegovega zanosnega govora na Sorboni ob prevzemu predsedniškega položaja do njegovega nedavnega intervjuja za prestižni britanski tednik Economist precej spremenil. Njegove izjave o možgansko mrtvi zvezi Nato niso naletele na dober odziv. Enako velja za blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Šibke članice z manjšinskimi vladami so sicer lahko priložnost za novo predsednico komisije von der Leynovo, da vzame vajeti v svoje roke ter se uveljavi kot ključna akterka na evropskem in svetovnem odru. Von der Leynova je povedala, da bo današnji dan posvetila telefonskim pogovorom s partnerji v skupinah G20 in G7, zlasti pred ponedeljkovim podnebnim vrhom v Madridu.

Na prvi delovni dan komisije v ponedeljek je pričakovati tudi več informacij o sestavah kabinetov komisarjev. Kabinet Janeza Lenarčiča, pristojnega za krizno upravljanje, bo predvidoma vodil Matjaž Malgaj, ki je bil tudi vodja kabineta nekdanjega komisarja Janeza Potočnika. V kabinetu bo tudi dozdajšnja govorka na slovenskem veleposlaništvu pri EU Tina Štrafela, ki bo pristojna za komunikacijo.
 

V osnovi je Lenarčičev kabinet v ožji sestavi šestčlanski, a ga je mogoče razširiti na sedem članov. Po neuradnih informacijah bo namestnica vodje kabineta Belgijka, v njem pa bodo še Francoz, Nemec in Poljakinja, predvidena sedma članica pa naj bi bila prav tako Slovenka.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin