Četrtek, 22. 2. 2018, 21.42
6 let, 2 meseca
Nizozemski parlament priznal genocid nad Armenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Nizozemski parlament je danes skoraj soglasno sprejel resolucijo o priznanju genocida nad Armenci v Otomanskem cesarstvu med prvo svetovno vojno. Gre za korak, ki bo še dodatno zaostril že tako napete odnose s Turčijo.
Spodnji dom parlamenta je s 142 glasovi proti trem potrdil resolucijo o tem, da "parlament jasno govori o armenskem genocidu". Poslanci so tudi sklenili, da se bo predstavnik vlade 24. aprila v Erevanu udeležil spominske slovesnosti ob tem pokolu, nato pa še vsako leto prihodnjih pet let.
Nizozemska zunanja ministrica Sigrid Kaag je takoj ublažila odločitev parlamenta, čeprav je resolucijo podprla tudi štiristrankarska vladna koalicija. Dejala je, da se bo vlada "vzdržala" in da parlamentu pri tem vprašanju ne bo sledila.
"Poklonili se bomo žrtvam in svojcem vseh pokolov manjšin," je dejala, ko je potrdila udeležbo vladnega predstavnika na spominski slovesnosti v Erevanu. Poudarila pa je, da vlada ne bo sodila o tem, ali je šlo za genocid.
Potrdila je tudi, da bodo še naprej govorili o "vprašanju armenskega genocida".
Predlog skrajno desne PVV populista Geerta Wildersa, da mora vlada priznati genocid nad Armenci, so sicer poslanci danes zavrnili.
Želja po priznanju je zgodba z brado
Armenci si že dolgo prizadevajo za mednarodno priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v obdobju Otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800 tisoč do 1,5 milijona Armencev.
Turčija, naslednica cesarstva, to zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500 tisoč ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.
Parlamentarna resolucija se je sicer uresničila v času napetih odnosov med Haagom in Ankaro. Odnosi so se izrazito poslabšali marca lani, ko je Nizozemska iz države izgnala turško ministrico za družino Fatmo Betul Sayan Kaya. Ta je namreč kljubovala prepovedi nizozemskih oblasti, da bi se udeležila zborovanja nizozemskih državljanov turškega rodu v podporo referendumu, na katerem so Turki aprila potrdili razširitev pooblastil predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Odnosi so se dodatno poslabšali v začetku februarja letos, ko se je nizozemska vlada odločila, da uradno umakne svojega veleposlanika v Ankari, ki v Turčijo sicer nima vstopa že od marca lani, odkar je Haag preprečil prihod omenjeni turški ministrici. Haag je takrat tudi sporočil, da v tem času ne bo sprejel novega turškega veleposlanika.
Doslej so sicer parlamenti več kot 20 držav, med njimi Nemčije, z resolucijami priznali genocid nad Armenci.
