Ponedeljek, 26. 5. 2014, 14.41
8 let, 8 mesecev
Nikoli ni prepozno, da postaneš milijarder
Hasenfratz je prve podjetniške korake naredil kot najstnik v povojni Budimpešti, ko je na motorna kolesa nameščal rezervne dele, ki jih je izdelal. Nekaj dodatnega denarja je zaslužil z oddajanjem koles strankam, ki jim je popravljal motorna kolesa. Vse se je spremenilo z invazijo Sovjetske zveze na Madžarsko leta 1956, ki je zatrla protikomunistično vrenje. Hasenfratz se je boril proti Rdeči armadi, nato pa pred aretacijo pobegnil iz domovine.
Maja 1957 je prispel v Kanado. Sedem let pozneje je v kleti svojega bungalova v Ontariu ustanovil svoje prvo podjetje. Korporacija Linmar je danes drugi največji izdelovalec avtomobilskih delov v Kanadi, osemnajstmesečna rast delnic korporacije pa je Hasenfratza pri 79 letih naredila milijarderja. Na rast delnic je vplival tudi podatek o 57-odstotni rasti dobička podjetja leta 2013.
Hasenfratz ima v lasti 23,6 odstotka Linamarja, kar je ocenjeno na 840 milijonov dolarjev (615 milijonov evrov), in opcijske delnice v vrednosti 19 milijonov dolarjev (14 milijonov evrov). Z dobičkom od prodaje delnic in dividend ter še drugim premoženjem ima po oceni Bloombergovega indeksa milijarderjev pod palcem več kot milijardo dolarjev (več kot 735 milijonov evrov). Sam pravi, da višini svojega bogastva ne posveča veliko pozornosti: "Imam dovolj denarja, da lahko živim."
Veščine, ki jo je iz Madžarske prinesel v Kanado, ga je naučil oče, ki so ga madžarski komunisti z družino leta 1948 pregnali z njihovega doma. "Oče mi je rekel: 'Komunisti so vzeli vse. Želim, da ima vsak od vas veščino, ki vam je nihče ne more vzeti,'" je Hasenfratz povedal za Bloomberg.
V Quebec je prispel brez prebite pare. Kanadski cariniki so mu dali vizum in pet kanadskih dolarjev. "Karton mleka je tedaj stal 17 centov, štruca kruha tudi 17 centov. S tem se je dalo zlahka preživeti ves dan," se je spominjal pozneje.
Prvo službo je dobil v panogi izdelovanja motorjev, ko se je preselil k stricu na kmetiji v Ontariu. Leta 1960 se je poročil z Margaret Ferter, prav tako madžarsko begunko. V kleti hiše v Ontariu je ustanovil Linamar kot podjetje za izdelavo natančnega orodja s tisoč dolarjev vredno stružnico, ki jo je namestil v kleti. Odločen, da bodo stroški čim manjši in da si ne bo nakopal nobenega dolga, je kuhinjsko pečico prilagodil, tako da je v njej lahko talil kovine. Prvo leto je imelo podjetje 20 tisoč ameriških dolarjev dobička.
Preboj je dosegel, ko je dobil pogodbo za izdelavo oljnih črpalk za kanadsko enoto Forda, ki še danes ostaja največja stranka Linamarja (podjetje je poimenoval po kombinaciji imen svojih dveh hčerk – Linda in Nancy – ter žene Margarete). Podjetje je leta 1986 uvrstil na borzo v Torontu.
Frank Hasenfratz ne hodi na srečanja direktorjev, da ne bi spodkopaval avtoritete hčerke, še vedno pa je v svoji pisarni pet dni na teden, pogosto tudi ob sobotah: "Ni boljšega kraja, kamor bi lahko šel. Dobro se zabavam."