Nikoli ni prepozno, da postaneš milijarder

Hasenfratz je prve podjetniške korake naredil kot najstnik v povojni Budimpešti, ko je na motorna kolesa nameščal rezervne dele, ki jih je izdelal. Nekaj dodatnega denarja je zaslužil z oddajanjem koles strankam, ki jim je popravljal motorna kolesa. Vse se je spremenilo z invazijo Sovjetske zveze na Madžarsko leta 1956, ki je zatrla protikomunistično vrenje. Hasenfratz se je boril proti Rdeči armadi, nato pa pred aretacijo pobegnil iz domovine.

Maja 1957 je prispel v Kanado. Sedem let pozneje je v kleti svojega bungalova v Ontariu ustanovil svoje prvo podjetje. Korporacija Linmar je danes drugi največji izdelovalec avtomobilskih delov v Kanadi, osemnajstmesečna rast delnic korporacije pa je Hasenfratza pri 79 letih naredila milijarderja. Na rast delnic je vplival tudi podatek o 57-odstotni rasti dobička podjetja leta 2013.

Ima dovolj, da lahko živi Linmar sestavlja motorna vozila in menjalnike ter oblikuje in nadgrajuje sisteme prestav v devetih tovarnah v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Guelph, podjetje s sedežem v Ontariu, gradbeni industriji po vsem svetu dobavlja tudi škarjaste dvižne ploščadi in pregrade.

Hasenfratz ima v lasti 23,6 odstotka Linamarja, kar je ocenjeno na 840 milijonov dolarjev (615 milijonov evrov), in opcijske delnice v vrednosti 19 milijonov dolarjev (14 milijonov evrov). Z dobičkom od prodaje delnic in dividend ter še drugim premoženjem ima po oceni Bloombergovega indeksa milijarderjev pod palcem več kot milijardo dolarjev (več kot 735 milijonov evrov). Sam pravi, da višini svojega bogastva ne posveča veliko pozornosti: "Imam dovolj denarja, da lahko živim."

Veščine ti nihče ne more vzeti Hasenfratzovi predniki so bili Nemci, ki so se na začetku 18. stoletja naselili na območje današnje Madžarske. Družina je morala tri leta po koncu vojne zapustiti dom. "Vzeli so nam vso lastnino preprosto zato, ker smo imeli relativno lepe stvari in nemški priimek," se spominja Hasenfratz, ki je zaradi izgube otroškega doma postal le še bolj odločen, da mu bo uspelo.

Veščine, ki jo je iz Madžarske prinesel v Kanado, ga je naučil oče, ki so ga madžarski komunisti z družino leta 1948 pregnali z njihovega doma. "Oče mi je rekel: 'Komunisti so vzeli vse. Želim, da ima vsak od vas veščino, ki vam je nihče ne more vzeti,'" je Hasenfratz povedal za Bloomberg.

Brez prebite pare Pri 14 letih je začel šolanje na tehnični šoli v Budimpešti, nato pa je delal kot vajenec pri izdelovalcu motorjev. Vajeništvo je prekinila obvezna dveletna vojaščina leta 1955. Z začetkom madžarske vstaje se je pridružil upornikom. V njegovi uradni biografiji piše, da je neko noč z drugimi uporniki pobegnil v Avstrijo, saj so se zavedali, da jih po zatrtju upora čaka zapor ali celo usmrtitev. Iz Avstrije je prek Italije odšel do francoske obale, od tam pa z ladjo v Kanado.

V Quebec je prispel brez prebite pare. Kanadski cariniki so mu dali vizum in pet kanadskih dolarjev. "Karton mleka je tedaj stal 17 centov, štruca kruha tudi 17 centov. S tem se je dalo zlahka preživeti ves dan," se je spominjal pozneje.

Prvo službo je dobil v panogi izdelovanja motorjev, ko se je preselil k stricu na kmetiji v Ontariu. Leta 1960 se je poročil z Margaret Ferter, prav tako madžarsko begunko. V kleti hiše v Ontariu je ustanovil Linamar kot podjetje za izdelavo natančnega orodja s tisoč dolarjev vredno stružnico, ki jo je namestil v kleti. Odločen, da bodo stroški čim manjši in da si ne bo nakopal nobenega dolga, je kuhinjsko pečico prilagodil, tako da je v njej lahko talil kovine. Prvo leto je imelo podjetje 20 tisoč ameriških dolarjev dobička.

Preboj je dosegel, ko je dobil pogodbo za izdelavo oljnih črpalk za kanadsko enoto Forda, ki še danes ostaja največja stranka Linamarja (podjetje je poimenoval po kombinaciji imen svojih dveh hčerk – Linda in Nancy – ter žene Margarete). Podjetje je leta 1986 uvrstil na borzo v Torontu.

Hči širi podjetje Mlajša hči Linda, ki jo je leta 2002 imenoval za izvršno direktorico (pred tem je sedem let preživela v tovarni, kjer je začela "na dnu"), je podjetje širila predvsem v Azijo. Podjetje je bilo naslednjih šest let do izbruha krize uspešno. Z veliko krizo, ki je zajela avtomobilsko industrijo, so prihodki Linamarja leta 2009 padli za skoraj 26 odstotkov. Odpustiti so morali skoraj polovico od svojih 12 tisoč delavcev. Oče in hči sta začela kupovati delnice podjetja, da bi okrepila zaupanje investitorjev v podjetje, kar se je obrestovalo, saj je vrednost delnic podjetja do konca leta 2009 narasla. Hči (sama ima štiri otroke) je podedovala očetovo željo po uspehu, napovedala je, da bo podjetje do leta 2020 potrojilo prodajo na deset milijard dolarjev in imelo milijardni dobiček.

Če začneš na vrhu, končaš na dnu Imenovanje (dobre) naslednice je del širše Hasenfratzove filozofije: "Najemi najboljše ljudi. Nikoli se ne boj, da te bo nadomestil nekdo, ki je pametnejši od tebe." Hkrati se zaveda pomembnosti rasti: "Ko se rast ustavi, veš, da imaš težave."

Frank Hasenfratz ne hodi na srečanja direktorjev, da ne bi spodkopaval avtoritete hčerke, še vedno pa je v svoji pisarni pet dni na teden, pogosto tudi ob sobotah: "Ni boljšega kraja, kamor bi lahko šel. Dobro se zabavam."