Nemška podjetja se požvižgajo na človekove pravice

Nemčija nima veliko svojih surovin; premoga za termoelektrarne, kovin kot bakra, železne rude, tudi kobalta za elektro in avtomobilsko industrijo … Vse te surovine mora uvažati. Tudi tekstil, kava in sadje spadajo med izdelke, ki jih Nemčija masovno uvaža iz najrazličnejših držav po svetu. Pri tem pa nemška podjetja pogosto ne posvečajo pozornosti kršitvam človekovih pravic, ki jih zagrešijo njihovi dobavitelji, izhaja iz poročila nevladnih organizacij Misereor in Germanwatch z naslovom Globalna poslovanja in človekove pravice.

Podjetja bi morala prevzeti odgovornost za to, kar se dogaja skozi celoten proizvodni proces, so za Deutsche Welle (DW) povedali v organizaciji Germanwatch in dodali, da so podjetniki odgovorni tudi, če imajo dobiček od tega, ko posamezne vlade kršijo človekove pravice.

Trgovinske verige pritiskajo na cene Študija je med drugim zajela 30 nemških podjetij, ki so na nemškem borznem indeksu (DAX). Rezultat študije je razočaral. Zavest o tem, da je človekove pravice treba spoštovati, je velika, so povedali v Germanwatchu in dodali, da ko pa je treba človekove pravice dejansko spoštovati, obstaja ogromen manko.

Najboljši primer za to je uvoz premoga iz Kolumbije. Rudarstvo v tej latinskoameriški državi je tesno povezano z najbolj grobimi kršitvami človekovih pravic, preganjanjem sindikalistov in prvobitnih prebivalcev.

Podoben primer so verige supermarketov, ki so tako vplivne, da lahko v veliki meri dobaviteljem narekujejo cene. Z agresivno politiko oblikovanja cen lahko lokalne pridelovalce sadja pripeljejo na rob propada.

Med pripravo študije se je nekaj pridelovalcev banan iz Ekvadorja pritožilo nad agresivnimi nemškimi podjetji, zaradi katerih najbolj trpijo delavci na plantažah, ki jim zmanjšajo že tako mizerne plače.

Za kršitve izvedeli iz medijev Nobeno podjetje ne preverja, ali imajo njihovi uvozi negativen učinek na pogoje dela med njihovimi dobavitelji, še piše v poročilu.

Nemška zvezna zadruga za podporo gospodarstvu in zunanji trgovini (BWA) je za kršitve človekovih pravic izvedela iz medijev. Direktor BWA Dirk Bohrmann je za DW jasno poudaril, da so nemška podjetja zavezana spoštovati človekove pravice prav tako, kot to velja za dobavitelje.

Bohrmann je dodal, da poleg tega podpirajo podjetja, ki se aktivno borijo proti kršenju človekovih pravic, ter da je spoštovanje človekovih pravic sestavni del natečajev za nemška podjetja.

Smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se nanašajo na načela ZN, vendar niso zavezujoče. Organizaciji Misereor in Germanwatch opozarjata, da v Nemčiji sicer obstajajo institucije, na katere se lahko obrnejo posamezniki, ki so jim kršene človekove pravice, vendar pa odločitve teh institucij za podjetja niso zavezujoče.

Velika nemška koalicija krščanskih demokratov in socialnih demokratov se je v svoji koalicijski pogodbi obvezala, da bo pripravila zakonsko osnovo, kako bi smernice ZN postale obvezujoče.