Nemčija in Francija za uvedbo davka na finančne transakcije

Zavzemata se za zagon t.i. mehanizma okrepljenega sodelovanja, po katerem bi lahko uvedbo davka izpeljala manjša skupina držav. Bruselj je članice EU pozval, naj čim prej izrazijo svoj interes. Nemški in francoski finančni minister, Wolfgang Schäuble in Pierre Moscovici, sta evropskemu komisarju za davke Algirdasu Semeti in evropskim kolegom poslala pismi, v katerem želita dovoljenje za dogovor o "okrepljenem sodelovanju". Tega bi lahko uresničili, če bi ga podprla vsaj tretjina vseh članic EU. "Trdno verjamemo v potrebo po poštenem prispevku finančnega sektorja pri pokritju stroškov finančne krize," pišeta ministra. Dodajata še, da njuni vladi od Evropske komisije pričakujeta, da Bruselj formalno povpraša sedemindvajseterico za "odločitev, s katero bi podprli okrepljeno sodelovanje v zvezi z uvedbo skupnega sistema za davek na finančne transakcije".

Francija in Nemčija upata, da bi bil lahko davek na finančne transakcije dejstvo do konca leta v vsaj devetih članicah unije. Med državami, ki bi se pobudi pridružile, lahko računata vsaj še na Avstrijo, Belgijo, Grčijo, Portugalsko in Španijo. Če se nabere zadostno število članic, bo za uvedbo davka potrebna še podpora kvalificirane večine članic EU. To pomeni, da državi potrebujeta tudi soglasje Londona in drugih nasprotnic uvedbe davka, tudi če se te ukrepu ne bi pridružile. Manjši problem naj bi predstavljala pridobitev dovoljenja s strani Evropskega parlamenta. Evropska komisija se je na pismo sicer odzvala z odobravanjem in ga razume kot "sredstvo za vzdrževanje zagona v smeri uvedbe evropskega davka na finančne transakcije". "Verjamemo, da davek na finančne transakcije ponuja velike ugodnosti, tudi če ga bo uvedlo omejeno število članic," je poudarila tiskovna predstavnica Semete Emer Traynor.

Članice se morajo zdaj opredeliti do predloga Tako je Bruselj na države članice naslovil poziv, naj izrazijo svoj interes. "Pozivamo preostale zainteresirane države članice, da predložijo svoje želje kakor hitro je mogoče. Državljani čakajo na ta davek," so še sporočili iz komisarjeve pisarne. Okrepljeno sodelovanje je mehanizem, ki ga predvideva pogodba EU v primeru, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje. Devet članic EU, med njimi Nemčija, Francija in Italija, se je že februarja v skupnem pismu zavzelo za čimprejšnjo uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, češ da je ta nujen za zagotovitev pravičnega prispevka finančnega sektorja pri kritju stroškov krize.

Slovenija pobudo podpira 22. junija je v razpravi finančnih ministrov EU o uvedbi davka prišlo do premika, ko je k zagonu okrepljenega sodelovanja na to temo pozvala Avstrija. Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je takrat pojasnil, da je Slovenija ena od 15 držav, ki so nakazale pripravljenost na sodelovanje v tej pobudi. Slovenija se je pripravljena tej skupini pridružiti, a bo treba prej spremeniti stališče odbora državnega zbora o podpori uvedbi tega davka, saj to sedaj velja le za uvedbo na ravni EU. "Ker to očitno ni mogoče, bo verjetno državni zbor pripravljen prilagoditi to stališče, a to moramo vprašati tam," je junija še dejal Šušteršič.

Številne države, vključno z Veliko Britanijo, uvedbi davka na finančne transakcije ostro nasprotujejo. Prepričane so namreč, da bi tak davek odgnal vlagatelje in zadušil finančne trge. Prepričani so, da je uvedba takšne dajatve smiselna le na globalni ravni.