Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
5. 2. 2014,
12.20

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 5. 2. 2014, 12.20

9 let, 1 mesec

Nekdanji šef karlovške Ozne: Nisem kriv za povojne poboje civilistov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Prvi notranji minister samostojne Hrvaške, 93-letni Josip Boljkovac, je na zagrebškem sodišču povedal, da se ne počuti odgovornega za aretacije in poboj 21 civilistov z območja Duge Rese maja 1945.

Boljkovac je v času zločina poveljeval nekdanjemu jugoslovanskemu oddelku za zaščito naroda (Ozna) za območje Karlovca. Na sodišče so ga prepeljali v invalidskem vozičku. "Razumel sem obtožnico in se ne počutim krivega," je dejal Boljkovac. Pojasnil je, da kot šef kotarske Ozne ni bil pristojen za aretacije domnevnih sodelavcev ustaškega režima, ker se je z njihovimi primeri ukvarjala okrožna Ozna.

Boljkovčev odvetnik Anto Nobilo je dejal, da obramba ne zanika zločina, v katerem so pripadniki Ozne umorili 21 civilistov z območja Duge Rese pri Karlovcu, a izpostavlja, da za njihovo smrt ni odgovoren Boljkovac.

Priče v času zločina majhni otroci Nobilo je pripomnil, da so bile napovedane priče tožilstva v času zločina majhni otroci, ki po navedbah svojcev vedo, da se je zločin zgodil, ne pa tudi, kdo je odgovoren za poboje.

Tožilstvo Boljkovca bremeni poveljniške odgovornosti, da je maja in junija 1945 zahteval aretacije številnih civilistov z območja Duge Rese pod obtožbami, da so sodelovali z ustaškim režimom.

Za 14 umorjenih niso ugotovili identitete Po večdnevnih zaslišanjih naj bi Boljkovac naročil, naj 20 oseb umorijo in pokopljejo na določenem mestu. Odločitvi je nasprotoval moški, ki so ga umorili pri železniški progi v Dugi Resi, so še zapisali v obtožnici. Za 14 umorjenih oseb še niso ugotovili identitete.

Obtožnico proti Boljkovcu so vložili lansko jesen v ponovljenem postopku, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo preiskavo iz leta 2011, ki jo je sprožil takratni notranji minister in zdajšnji predsednik HDZ Tomislav Karamarko. Novo preiskavo so sprožili v začetku leta 2012 na podlagi novega kazenskega zakonika.

Ne spreglejte