Nedeljske volitve v Srbiji

Parlamentarne volitve v Srbiji so vedno zanimive. V letošnji predvolilni kampanji so se celo pretepali. Člani občinskih svetov z liste Socialistične stranke Srbije srbskega premierja Ivice Dačića so se stepli s člani koalicijskega partnerja Združene Srbije, ki jo vodi ekscentrični župan mesta Jagodine Dragan Marković Palme. Znan je po tem, da je v mestu s 35 tisoč prebivalci odprl živalski vrt s 400 živalmi in samcu žirafe v sklopu protigejevske kampanje našel samico.

Kakorkoli: člani strank so se zbrali v gostilni, da bi pred volitvami zgladili vsebinska nesoglasja. A popili so preveč rakije in se tako hudo stepli, da je morala posredovati policija.

V igri preizkušeni politiki Pretep seveda ne bo vplival na rezultate volitev 16. marca. Na njih sodeluje 19 list. Glavni protagonisti so že znane osebe srbske politične scene. Največ možnosti za zmago naj bi imel trenutni namestnik premiera Aleksandar Vučić iz Srbske napredne stranke. Njihova aduta sta poudarjanje gospodarskih reform in boj proti korupciji. Na zadnjem velikem predvolilnem srečanju v Novem Beogradu je najverjetnejši zmagovalec volitev dejal, da "korupcija davi Srbijo". Zatrdil je tudi, da v Srbiji ne bo ukrajinskega scenarija, da v Srbiji ne bodo več "pele motike in puške".

Poleg Vučića je med glavnimi protagonisti volitev tudi nekdanji beograjski župan in eden izmed vodij študentskih uporov zoper Miloševiča v devetdesetih letih Dragan Đilas iz največje opozicijske stranke Demokratske stranke. Na volitvah kandidira tudi trenutni premier Ivica Dačić, nekoč imenovan "mali Slobo", s Srbsko socialistično stranko. V igri pa je tudi nekdanji predsednik Boris Tadić, ki je januarja izstopil iz Demokratske stranke in osnoval svojo stranko Nova demokratska stranka, a mu to ne bo pomagalo do zmage, saj ga bremeni preveč obtožb o uzurpiranju oblasti in politični korupciji.

Ankete napovedujejo zmago SNS V anketi, ki jo je pred volitvami za Tanjug izvedla Ninamedia, napovedujejo, da se bo v parlament uvrstilo šest strank: Demokratska stranka Srbije (DSS), Liberalna demokratska stranka (LDP), koalicija Borisa Tadića, Srbska napredna stranka (SNS), Socialistična stranka Srbije (SPS) in Demokratska stranka (DS). Skoraj 45 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo tudi po volitvah vladala ista koaliciji kot zdaj, 39 odstotkov pa pričakuje novo koalicijo.

Po anketi, ki so jo sedem dni pred volitvami izvedli za B92, bi na volitvah največ glasov dobila SNS, in sicer skoraj 45 odstotkov, koalicija okoli socialistov bi dobila 13,9 odstotka glasov, DS deset odstotkov, Boris Tadić z NDS pa sedem odstotkov.

Skrivnost koalicije in boj proti korupciji Analitiki pričakujejo, da bo nova koalicija nastala okoli Srbske napredne stranke. V stranki pred volitvami ne želijo napovedovati, s kom bi ob zmagi sestavili koalicijo. Pričakujejo, da bi bila to širša koalicija, ki bi vključevala tudi manjše stranke. Analitiki inštituta IFIMES so v analizi zapisali, da bi bilo za parlamentarno demokracijo v Srbiji dobro, da ima tudi močno opozicijo, ki bi bila korektiv oblasti.

Korektiv oblasti pa je potreben predvsem zaradi korupcije, ki je bila tudi ena od osrednjih tem predvolilnih bojev. Prav v zadnjih letih se je namreč izkazalo, da je politična in gospodarska korupcija ena od največjih srbskih težav. Seveda so vse stranke v predvolilnem boju poudarjale, da se bodo z vsemi sredstvi bojevali proti korupciji, a vprašanje je, ali bo tako tudi, ko bodo na oblasti.

Boj proti korupciji in organiziranem kriminalu zahteva tudi Evropska skupnost, prav tako so zahtevali, da se raziščejo okoliščine spornih privatizacij državnih podjetij.

Kosovski žulj Poleg korupcije in gospodarskega razvoja je bilo na dnevnem redu predvolilnih soočenj tudi Kosovo. O gospodarskih reformah in pridruževanju EU se vsi strinjajo, le o Kosovu se ne.

Evropska skupnost namreč pogajanja pogojuje s priznanjem neodvisnosti Kosova, česar pa seveda Srbi ne želijo. Zato se v diplomatskih koluarjih že šušlja, o tem pa je pisal tudi Financial Times, da bi lahko razmišljali o podobnem priznanju, kot je od leta 1972 veljalo med Vhodno in Zahodno Nemčijo, ko so priznali diplomatske stike.

A to je seveda odvisno od tega, kdo bo v nedeljo začel sestavljati vlado.