Ponedeljek, 23. 2. 2015, 18.26
8 let, 1 mesec
Napad na Jude ali na Izrael?
Berlinska judovska skupnost se je odločila, da bodo tokratno številko mesečnega časopisa skupnosti Jüdisches Berlin svojim članom pošiljali anonimno, ne kot tiskovino, temveč v ovojnici. S tem naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika skupnosti "zmanjšali varnost skoraj deset tisoč članov judovske skupnosti v Berlinu".
V uvodu časopisa je vodja skupnosti Gideon Joffe zapisal, da so "Izraelci v Berlinu pretepeni le zato, ker so izraelski Judje. Poudarjam pa, da še vedno nismo na točki, ko bi Jude v Nemčiji ubijali zgolj zato, ker so Judje."
V tej izjavi je pomembna razlika: izraelski Judje in Judje. Val antisemitizma v Evropi morebiti nima korenin v sovražnosti do Judov, temveč v sovražnosti do izraelske države. Kar pa je, vsaj s stališča Izraelcev, skorajda bogokletna trditev.
Ko je pretekli teden novinar na švedskem radiu izraelskega veleposlanika na Švedskem Jicaka Bachmana vprašal, ali niso morda tudi Judje sami deloma krivi za razmah antisemitizma, je veleposlanik ogorčeno zavrnil odgovor na tako vprašanje, radijska postala pa se je pozneje opravičila zaradi vprašanja.
Od tega je bilo 81 napadov nasilnih. Toda v poročilu so zapisali, da je bila večina napadov "odziv na vojno med Izraelom in Gazo". Kot so zapisali, je glavni povod napadov "izraelska politika, kar je tudi glavni vzrok, da se antiizraelsko stališče sprevrže v antisemitizem".
Do podobnih sklepov je prišel tudi raziskovalni center Kantor, ki deluje v okviru univerze v Tel Avivu. Ugotovili so, da v Evropi od leta 2000 narašča število antisemitskih izpadov, vendar v letih, ko je Izrael vpleten v vojaške akcije proti zasedenim ozemljem, na primer leta 2009 in še posebej lani. Mimogrede: Nizozemska je že lani med izraelskimi napadi na Gazo zastražila judovski muzej v Amsterdamu, judovske šole in muzej Ane Frank.
Evropskim Judom so naklonjeni tudi rezultati javnomnenjskih raziskav o toleranci. Po navedbah raziskav ameriškega centra Pew 90 odstotkov Francozov, 82 odstotkov Nemcev in 72 odstotkov Špancev podpira Jude. Nasprotno je lani v vseh evropskih državah padla podpora Izraelu, predvsem med vojaškimi operacijami proti Gazi.
Odstotki neodobravanja judovskih skupnosti so večji med evropskim prebivalstvom muslimanske veroizpovedi. A po drugi strani v mnogih evropskih državah judovske in muslimanske organizacije delujejo skupaj v reševanju določenih vprašanj, na primer v boju proti prepovedi halal oziroma košer klanja in v boju za možnost obrezovanja dečkov.
Vse države si prizadevajo, da bi evropskim Judom zagotovili varnost. Ob tem voditelji evropskih judovskih organizacij poudarjajo, da Judov v Evropi ni treba zastraševati, temveč je treba judovske skupnosti okrepiti. Večina jih tudi zavrača ponudbe izraelskih politikov, naj se izselijo v Izrael, češ da je njihovo zgodovinsko mesto v Evropi.
Na poseben način so se težave lotili v Veliki Britaniji. Britanski parlament je predlagal, da se v program za zaustavitev antisemitizma uvrsti tudi izobraževanje v šolah, predvsem o pomenu holokavsta ter s ciljem boljšega ločevanja med antisemitizmom in nasprotovanjem izraelski politiki. S tem bi zmanjšali možnost, da se kritika Izraela sprevrže v antisemitizem. Program sicer še ni bil odobren, a bi vsekakor prinesel svež veter v javno debato o tej temi.
Izraelski mediji so to tolmačili kot odkrit antisemitizem. Francoski protestniki so vzklikali "Smrt Judom", nemški pa "Hamas, Hamas, Jude pod plin". Na nizozemskem zborovanju v podporo Gazi je raper Appa zapel: "Dovolj sionističnih psov, ki želijo naš denar in našo kri."
Nikakor seveda ne gre enačiti morilskih napadov norih posameznikov, kakršni so se zgodili v Parizu in na Danskem, s kritiko izraelske politike, ki prestopi mejo antisemitizma. A prav tako ne gre na ves glas vpiti – tako kot v zadnjem času to počnejo izraelski in tudi ameriški mediji –, da je Evropa za Jude nevarna in da je v vzponu antisemitizem.
Nekaj dni pozneje je po ulicah Milana s skrito kamero hodil egiptovski študent Hamdi Mahisen, oblečen v kefijo in s Koranom v rokah. Tudi njega so ozmerjali in opljuvali. A o tem mediji niso prav veliko poročali.
V obeh primerih se je zgodilo enako: politiko skupine ljudi so prenesli na vso nacijo. Politiko Izraela na vse Jude, dejanja islamistov na vse muslimane. Tako kot je zapisal dolgoletni dopisnik BBC z Bližnjega vzhoda Alan Hart, lahko antisemitizem v Evropi ustavijo le Izraelci sami, s tem "da oznanijo, da Izrael ne predstavlja vseh Judov oziroma da obsojajo vse kršitve mednarodnih zakonov in kršitve pravic Palestincev". Podobno kot lahko muslimani rešijo vprašanje islamofobije v Evropi le z jasnim stališčem, da islama ne gre enačiti z islamisti.