Četrtek, 15. 2. 2018, 12.15
6 let, 2 meseca
Najhujši množični poboji v ZDA so se zgodili v zadnjem desetletju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Nekdanji dijak srednje šole Parkland na Floridi, komaj 19-letni Nicholas Cruz, je v sredinem strelskem napadu ubil 17 ljudi, najmanj 14 ranjenih najstnikov pa so odpeljali v bolnišnice. Od leta 1949 do danes je bilo v ZDA 32 množičnih streljanj, v vsakem od njih je bilo ubitih najmanj osem ljudi, najhujša so se zgodila v zadnjih desetih letih. Poglejte si seznam najhujših pet množičnih strelskih pobojev v ZDA.
58 ubitih – 1. oktober 2017 – Najhujši množični poboj v zadnjih 70 letih se je zgodil v Las Vegasu, ko je 64-letni Stephen Paddock iz 32. nadstropja Mandalay Bay Resorta in Casinoja streljal na 22 tisoč ljudi, ki so se udeležili koncerta. V Mesquitu v Nevadi je umrlo 58 ljudi, ranjenih pa jih je bilo še okoli 500. Priče pravijo, da je streljanje trajalo od 10 do 15 minut. Policija je ugotovila, da je po streljanju Paddock ubil tudi sebe in da pri poboju ni imel pomočnikov.
49 ubitih – 12. junij 2016 – 29-letni Omar Saddiqui Mateen je začel streljati na ljudi v gejevskem nočnem klubu Pulse v Orlandu. Najmanj 49 ljudi je umrlo in več kot 50 je bilo ranjenih. Policija je Mateena ustrelila med operacijo osvoboditve talcev, ki jih je storilec zadrževal v klubu.
32 ubitih – 16. april 2007 – 23- letni študent Seung-Hui Cho je na fakulteti Virginia Tech v Blacksburgu v Virginiji na dveh lokacijah ustrelil 32 ljudi in hudo ranil še veliko drugih študentov v kampusu. Po strelskem pohodu je naredil samomor.
27 ubitih – 14. december 2012 – Pred šestimi leti je streljanje izbruhnilo na osnovni šoli Sandy Hook v Newtownu v Connecticutu. 20-letni Adam Lanza je ustrelil 20 otrok, starih med šest in sedem let, in šest odraslih, ki so bili zaposleni na šoli. Po streljanju je ubil tudi sebe, policija pa je med preiskavo našla tudi ustreljeno mamo storilca.
Ubitih 25 ljudi, med njimi nerojeni otrok – 5. november 2017 – Žensko in še nerojenega otroka je skupaj s še 24 žrtvami strelec ubil v majhni cerkvi v Sutherland Springsu v Teksasu. Strelca, ki je med streljanjem ranil še 20 drugih, je policija identificirala kot Devina Patricka Kelleyja. Storilca so po krajšem lovu našli mrtvega, vendar še danes ni jasno, ali se je ubil sam.
Preberite si še:
- Pri 16 letih lahko prej kupijo pištolo kot pivo #video
- Trije odstotki Američanov posedujejo polovico ameriškega orožja
- Nekdanji dijak na floridski srednji šoli ubil najmanj 17 ljudi
Če bi ljudje težje prišli do orožja, bi bilo težje storiti kaj takšnega
"Če bi imeli v ZDA podobne zakone kot v Evropi, bi bilo streljanj manj, saj bi ljudje po legalni poti težje prišli do orožja," nam je ob lanskem streljanju v Teksasu povedal obramboslovec Klemen Grošelj.
Po včerajšnjem streljanju na Floridi čedalje več ljudi politike poziva k omejevanju dostopa do orožja.
WARNING GRAPHIC: Inside Stoneman Douglas High School, #Parkland Florida Shooting.
— James Parkley (@jnarls) 14 February 2018
Let this sink in and tell me it’s not time for sensible Gun Control. Save your thoughts and prayers. pic.twitter.com/WlJo1W8mKw
Oglasil se je tudi Bernie Sanders, kandidat za predsednika na demokratskih volitvah, ki je na svoj Twitterjev račun zapisal: "Mogoče, samo mogoče je po osemnajstih streljanjih po ameriških šolah v prvih 43 dneh leta 2018 čas, da kongres razmisli o zakonodaji o varnosti orožja in reši nedolžna življenja."
Maybe, just maybe, after 18 school shootings in America in just 43 days of 2018 the Congress might want to consider common-sense gun safety legislation and save innocent lives.
— Bernie Sanders (@SenSanders) 14 February 2018
Težava je v interpretaciji drugega amandmaja ameriške ustave, ki po eni strani posedovanje orožja razume kot temeljno pravico vsakega Američana, po drugi strani pa naj bi bilo posedovanje orožja pravica le za člane vojaških organizacij ali, kot je omenjeno v amandmaju, "milici".
Reinterpretacije drugega amandmaja po mnenju Grošlja ni zaradi različnih političnih interesov in nacionalne orožarske zveze (National Rifle Association), ki zaradi lastnih interesov močno podpira idejo individualistične interpretacije amandmaja. Zagovarja namreč, da pravica do nošenja strelnega orožja ni zastarela in da lahko vsak Američan, če si to želi, prosto razpolaga z njim.
Mladi Američani prej po pištolo kot na pivo
Grošelj nam je povedal, da je orožna zakonodaja v Ameriki zelo liberalna, "nakup strelnega orožja v ZDA je zelo preprost, orožje lahko kupiš v vseh večjih trgovskih središčih brez kakršnihkoli posebnih potrdil". V Evropi so zakoni veliko bolj strogi in omejevalni, zato je do orožja tudi veliko težje priti. V Sloveniji nista dovolj le polnoletnost in predložitev osebnega dokumenta, saj je za nakup orožja treba predložiti tudi številna dokazila.
V Ameriki lahko v nekaterih zveznih državah orožje kupi posameznik, ki je starejši od 18 let, kljub temu da pri teh letih na primer ne sme kupiti alkohola. V zvezdni državi Massachusetts lahko puško kupiš, ko dopolniš 15 let, v Minnesoti pa pri 16 letih. Za nakup alkohola v ZDA mora biti posameznik star 21 let.
