Četrtek, 16. 7. 2020, 7.55
4 leta, 4 mesece
Na volitvah v Severni Makedoniji tesna zmaga Zaeva
Izidi parlamentarnih volitev v Severni Makedoniji kažejo na tesno zmago koalicije na čelu s socialdemokratsko SDSM nekdanjega premierja Zorana Zaeva, ki je prejela 36,13 odstotka glasov volivcev. Opozicijska konservativna VMRO-DPMNE je po podatkih makedonske volilne komisije prejela 34,65 odstotka glasov.
Stranka makedonskih Albancev Demokratična unija za integracijo (DUI) Alija Ahmetija, ki je bila od leta 2012 v vseh dozdajšnjih vladah, je prejela 11,57 odstotka glasov volivcev, je po preštetih glasovih s 94 odstotkov volišč sporočila makedonska volilna komisija. Sledi koalicija Zavezništva za Albance in Alternative z 8,79 odstotka glasov. Levica je osvojila 3,96 odstotka glasov, DPA pa 1,48, poroča STA.
Podatki po preštetih glasovih na 3421 od skupno 3480 volišč tako kažejo, da je koalicija SDSM z albansko stranko Besa v 120-članskem sobranju dobila 46 poslanskih sedežev. Koalicija pod vodstvom VMRO-DPMNE je prejela 44 mandatov, DUI 15, koalicija Zavezništva za Albance in Alternative 12, Levica dve ter DPA enega. Ostale stranke in zavezništva, skupno jih je kandidiralo 15, volilnega praga ki je 1,5 odstotka, niso dosegle.
Zaev razglasil zmago
Nekdanji makedonski premier Zoran Zaev, ki je na volitve popeljal koalicijo Zmoremo, je že razglasil zmago. "Zmoremo, zares zmoremo. Uspelo nam je s prepričljivo in stabilno razliko treh poslancev pred VMRO-DPMNE, morda pa še od enim do dvema več," je povedal svojim privržencem. "Državljani so prišli na volitve in volili za varno prihodnost, enotnost, solidarnost, gospodarsko domoljubje, red in pravičnost, državljani so se odločili za boljši danes in boljši jutri," je še poudaril.
Vodja VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je v prvem odzivu danes zatrdil, da je stranka dobila 10.000 več glasov kot SDSM in da ima verodostojnost za oblikovanje nove vlade. Dodal je, da so ta rezultat dosegli pod velikimi pritiski in ob številnih nepravilnostih. SDSM je obtožil množičnega podkupovanja, sumljiv pa naj bi bil tudi izpad spletne strani volilne komisije.
Stran, na kateri volilna komisija objavlja rezultate, se je namreč v sredo sesula po nekaj sekundah. Iz komisije so sporočili, da so spletno stran napadli hekerji od zunaj in da bodo uvedli preiskavo. V sredo je bila tarča hekerskega napada tudi novičarska spletna stran Time, nekaj ur pa ni delovala niti spletna stran notranjega ministrstva.
Generalni sekretar VMRO-DPMNE Igor Janušev je v sredo zvečer povedal, da je tekma tesna in da bodo do jutra počakali na končne izide. "Dejstvo je, da ljudje ne želijo koruptivne vlade - želijo prenovo. Opozicija je na teh volitvah pokazala, da ima več glasov kot vladajoče stranke," je dejal.
Že prvi izidi po zaprtju volišč v sredo zvečer so nakazovali, da bo volilni izid tesen. Stran, na kateri volilna komisija objavlja rezultate, se je sesula po nekaj sekundah, tako vladni socialdemokrati kot opozicijska konservativna VMRO-DPMNE Hristijana Mickoskega pa so zatrjevali, da so v vodstvu.
Oblikovanje vlade bo po napovedih poznavalcev težavno
Tiskovni predstavnik volilne komisije Admir Šabani je povedal, da so njihovo spletno stran napadli hekerji. Pristojne ustanove je pozval k preiskavi. Ker nobena stranka ni dobila potrebne večine, bo morala SDSM, ki je vlado vodila od leta 2017 do januarja letos, zdaj začeti zapletena pogajanja za oblikovanje koalicijske vlade, še posebej z iskanjem zaveznic v strankah albanske manjšine. Tu bi lahko znova imela pomembno vlogo največja stranka albanske manjšine DUI, ki pa je prvič na volitvah sodelovala s svojim kandidatom za premierja.
Predsednik vlade iz vrst albanske manjšine ni sprejemljiv ne za SDSM niti VMRO-DPMNE, ki sta pogojevanje oblikovanja koalicije s premierjem DUI označila za izsiljevanje. Po ocenah poznavalcev bo oblikovanje vlade zelo težavno. Če to ne bo uspelo SDSM, bi nato to možnost dobila VMRO-DPMNE. Država ima po januarskem odstopu Zaeva že pol leta tehnično vlado, čakajo pa jo med drugim tudi pomembna pristopna pogajanja z EU.
Po še delnih podatkih komisije je sicer na tokratnih volitvah od 1,8 milijona volilnih upravičencev glasovalo 51 odstotkov volivcev, kar je manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016, ko je bila udeležba skoraj 67-odstotna. Udeležba je bila nizka, čeprav so bila volišča zaradi epidemije novega koronavirusa v sredo odprta dve uri dlje, do 21. ure. Volitve so tudi zaznamovali strogi ukrepi zaradi epidemije, še poroča STA.
1