Na Krimu in v Moskvi o priključitvi polotoka, Janukovič o vrnitvi v Kijev

V Moskvi so medtem razpravljali o priključitvi Krima, odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je obljubil skorajšnjo vrnitev v Kijev.

"Enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši načel mednarodnega prava" Poslanci krimskega parlamenta so odločno podprli deklaracijo o "neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola". S sprejetjem deklaracije želi parlament, ki ga oblasti v Kijevu ne priznavajo, dati zakonit okvir priključitvi Krima kot suverene države Rusiji. V deklaraciji piše, da "enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši nobenih načel mednarodnega prava".

Če se bodo volivci na referendumu na Krimu in v mestu Sevastopol, ki sicer ni del republike Krim, odločili za priključitev k Rusiji, se bo Krim razglasil za neodvisno in suvereno republiko, piše v deklaraciji. Nato bo zaprosil Moskvo za priključitev k Ruski federaciji kot nov subjekt na podlagi ustreznega medvladnega sporazuma.

Deklaracijo o neodvisnosti je sprejel tudi mestni svet Sevastopola, kjer so za nedeljo prav tako že sklicali referendum.

Priprave na priključitev so se že začele Priprave na priključitev so sicer že v polnem teku. Kot je napovedal predsednik vlade na Krimu Sergej Aksjonov, bodo zasegli tudi vsa vojaška plovila, nameščena na Krimu, in jih ne bodo vrnili Ukrajini.

Aksjonov je dodal, da bodo morali vsi ukrajinski vojaki, ki ne bodo želeli zamenjati strani, zapustiti polotok. Napovedal je še podržavljenje elektrarn in energetskega podjetja Černomorneftegas. "Gre za ves seznam zdaj ukrajinskih objektov. Zasebne lastnine se ne bomo dotikali," je zagotovil.

Njegov namestnik Rustam Temirgalijev je nato sporočil, da bo Krimu pri prehodu finančno pomagala Rusija in mu zagotovila takojšnjo pomoč v višini milijarde ameriških dolarjev. To bodo porabili za izplačilo plač in pokojnin, potem ko je vlada v Kijevu ustavila dotok denarja na Krim.

Na Krimu so odločeni, da bodo izvedli referendum Na Krimu so odločeni, da bodo izvedli referendum, pa čeprav temu nasprotujejo v Kijevu, Evropski uniji in ZDA ter referendum označujejo za nelegitimnega in v nasprotju z ukrajinsko ustavo.

Ukrajinski parlament je sprejel resolucijo, s katero zavrača odločitev krimskih oblasti o razpisu referenduma. Oblasti na Krimu poziva, naj do srede ponovno razmislijo o odločitvi o referendumu in naj jo uskladijo z ukrajinsko in krimsko ustavo. Če krimski vrhovni svet ne bo upošteval zahteve resolucije, bo ukrajinski parlament začel postopek za predčasni odvzem njegovih pooblastil.

Razglasitev neodvisnosti je popolnoma zakonita A krimske oblasti lahko računajo na podporo Rusije. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je razglasitev neodvisnosti "popolnoma zakonita" in da bodo spoštovali svobodno odločitev krimskega prebivalstva.

Medtem je ruska duma danes začela razpravo o predlogu zakona, ki bi omogočil priključitev Krima. Razprava naj bi trajala do 17. marca, glasovali pa naj bi 21. marca, je napovedal poslanec Enotne Rusije Vjačeslav Nikonov. V zakonu naj bi določili postopek, kako bi se novi subjekti sprejemali v Rusko federacijo. V Rusiji so sicer prepričani, da se bodo prebivalci Krima, ki so večinoma Rusi, v nedeljo plebiscitarno odločili za priključitev k Rusiji.

Zaradi ruskega poseganja po Krimu zahodne države zaostrujejo retoriko proti Rusiji. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je Moskvo opozoril, da bi EU lahko še ta teden zaostril sankcije proti Rusiji, če ne bo odgovorila na zahodne pobude za reševanje krize v Ukrajini. Tudi britanski premier David Cameron je zagrozil s sankcijami in danes naj bi se v Londonu že oblikoval seznam oseb, ki naj bi jih doletele.

"Če pa se ne bodo odzvali ali če se bodo odzvali negativno, bo sledil niz sankcij" "Če se bodo Rusi odzvali pozitivno, bo (ameriški državni sekretar) John Kerry odšel v Moskvo in sankcij ne bo takoj. Če pa se ne bodo odzvali ali če se bodo odzvali negativno, bo sledil niz sankcij, ki bi jih lahko sprejeli že ta teden," je dejal Fabius.

Med predlogi Kerryja za rešitev krize v Ukrajini po proruski zasedbi Krima je predvsem oblikovanje kontaktne skupine, ki bi omogočila neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo.

Kerry se je sicer pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom o predlogih za razrešitev krize v Ukrajini. Iz ameriškega State Departmenta so sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Kerryja in Lavrova pred referendumom na Krimu, a da mora Rusija najprej zagotoviti, da se je pripravljena resno pogovarjati o diplomatskih rešitvah, kot je kontaktna skupina.

Janukovič znova zatrdil, da je še vedno zakoniti predsednik Ukrajine Z juga Rusije se je medtem drugič v desetih dneh oglasil odstavljeni Viktor Janukovič, ki je znova zatrdil, da je še vedno zakoniti predsednik Ukrajine in poveljnik njene vojske. Obljubil pa je tudi skorajšnjo vrnitev v Kijev. "Takoj ko bodo to dovoljevale okoliščine, se bom nedvomno vrnil v Kijev," je dejal Janukovič v Rostovu na Donu in znova poudaril, da ni odstopil s položaja.

Glede načrtov Krima za priključitev Rusiji je dejal, da se bo Krim od Ukrajine ločil zaradi politike neofašistov, ki so zdaj na oblasti v Kijevu. Znova je izrazil prepričanje, da je oblast v Kijevu prevzela "tolpa ultranacionalistov in neofašistov", ki bo kmalu odgovarjala za svoja dejanja. Janukovič je še zagotovil, da bo Ukrajina znova enotna.