Sreda, 16. 7. 2014, 20.47
8 let, 7 mesecev
Na donatorski konferenci za BiH in Srbijo zbrali 1,8 milijarde evrov
Od tega so 809 milijonov evrov zbrali za BiH, 995 milijonov evrov za Srbijo in 41,4 milijona evrov za regionalno pomoč. "To je nad pričakovanji in v imenu Slovenije sem zelo vesel, da je bila Slovenija pobudnica in da smo uspeli zbrati tako veliko denarja," je poudaril obrambni minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle.
"Škoda je ocenjena na približno štiri milijarde evrov in danes smo zbirali sredstva, ki so nujno potrebna, da se življenje vrne nazaj v ustaljene tirnice. Pri tem je zlasti pomembno, da se bodo otroci jeseni lahko vrnili v šolske klopi in se bodo tisti, ki so morali zapustiti domove, še pred zimo lahko vanje vrnili," je poudarila premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle.
BiH potrebuje predvsem sredstva za obnovo hiš, šol, rudnikov, tovarn in infrastrukture, saj se sicer otroci jeseni ne bodo mogli vrniti v šole, ljudje pa pred zimo na svoje domove. Pri pomoči Srbiji pa je poudarek na obnovi energetske infrastrukture.
Poleg takojšnje pomoči je treba nujno zagotoviti sredstva za preprečevanje podobnih tragedij - ustrezno upravljanje voda, civilno zaščito in hidrološko napovedovanje - ter pomoč pri čiščenju min, ki so jih poplavne vode odnesle z označenih minskih polj.
Na konferenci so najprej predvajali filme o katastrofalnih poplavah v BiH in Srbiji. Nato so udeležence nagovorili komisar za širitev Štefan Füle, komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, slovenska premierka ter francoski zunanji minister Laurent Fabius. Sledila sta osrednja govora - predsedujočega predsedstvu BiH Bakirja Izetbegovića in srbskega predsednika Tomislava Nikolića.
Na konferenci je sodelovalo več kot 400 udeležencev - predstavnikov 28 članic unije in drugih držav, mednarodnih finančnih institucij, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij in zasebnih podjetij.
Majske poplave v BiH in Srbiji, najhujše v zadnjih 120 letih, so prizadele več kot milijon ljudi. Tisoči so morali zapustiti domove, uničene so hiše, šole, bolnišnice in poslovne stavbe. Največja gospodarska škoda je na nepremičninah ter v kmetijstvu, transportu in energetiki.