Mladi Italijani delajo na črno

Stella Sermoneta je bila dolga leta brezposelna. Nato je imela tega dovolj in se je izučila za picopekovko. Prepričana je, da je to znanje, ki ga lahko unovči kjerkoli na svetu. Pripravljena je, da zapusti Italijo.

Do zdaj je namreč v svoji domovini delala le na črno.

"Če delaš brez pogodbe, nimaš nobenih pravic in veliko normalnih stvari ti je nedosegljivih, recimo stanovanje, saj nobena banka ne odobri posojila brez delovne pogodbe," je dejala za BBC: "Poleg tega pa ne veš, kaj se bo zgodilo jutri, lahko si ponovno na cesti brez dela." Ker ni imela varnosti, se ni odločila, da bi si ustvarila družino. Pravi, da je veliko njenih prijateljev v podobnem položaju in da jih veliko razmišlja o tem, da bi zapustili Italijo.

Italija ima najvišjo raven nezaposlenih mladih, starih od 18 do 24 let. Avgusta je bilo nezaposlenih 40 odstotkov mladih v teh letih. Ni pa znano, koliko med njimi jih dela na črnem trgu, ki je v Italiji zelo razvit. Friedrich Schneider iz univerze v Linzu je v raziskavi odkril, da črna ekonomija v Italiji prispeva petino celotnega BDP, kar je mnogo višje kot recimo v Španiji ali na Portugalskem.

Finančna policija je tako napovedala vojno delu na črno. Lani so odkrili 30 tisoč delavcev na črno, od tega jih je 16.500 delalo brez vsakršnih papirjev, plačevali so jim dejansko na roke. "Moramo se boriti proti delu na črno, saj škoduje mnogim drugim področjem," je dejal Cosimo Virgilio iz Guardia di Finanza: "Prizadet je državni proračun, saj se ne plačujejo davki. Prav tako so v neenakem položaju legitimna podjetja, ki delujejo skladno z zakonodajo, saj imajo zaradi tega več stroškov kot podjetja, ki zaposlujejo na črno."

Tradicija zaposlovanja na črno Največ na črno zaposlenih delavcev je na jugi države, v sezonskem delu v restavracijah, hotelih, klicnih centrih in pri oskrbi ostarelih. "Včasih je delo na črno rešitev za brezposelne," je prepričan Stefano Ferraini, ki vodi agencijo za zaposlovanje v Rimu: "Mladi so se pogosto zaposlili na črno po končani šoli, preden so našli stalno zaposlitev. Zdaj pa je na žalost za mnogo mladih to edina možnost za delo."

Eden izmed razlogov za razširjeno delo na črno v Italiji so tudi visoki stroški za delodajalca. Za vsak zaslužen delavski evro mora delodajalec plačati še 48 stotinov dajatev. Če to odštejete, je delovna sila precej cenejša. Poleg tega italijanski zakoni niso naklonjeni zaposlovanju mladih. "Starejši delavci so veliko bolj zaščiteni," meni profesor ekonomije Pietro Reichlin: "Za podjetje je zelo težko, če želi starejše delavce zamenjati z mlajšimi, ki bi bili bolj fleksibilni. Zato se pogosto odločijo za zaposlovanje mladih na črno."

Grožnje svetovalcem Italijanska vlada se je odločila, da bo spremenila zakonodajo in znižala davčno breme delodajalcev. Toda spreminjanje delovne zakonodaje je v Italiji počasen in nevaren proces. V letih od 1999 do 2002 so nekaj strokovnjakov, ki so svetovali vladi v zvezi s spremembami delovne zakonodaje, umorili levičarski skrajneži. Tudi svetovalci zdajšnje vlade dobivajo smrtne grožnje.

Medtem pa Stella razume, zakaj so jo najeli le na črno: "Tudi moji delodajalci si ne morejo privoščiti, da bi plačevali visoke dajatve. Tudi oni morajo preživeti. Zato razumem, da lahko delam le na črno." Zaradi tega v svoji domovini ne bo mogla izpolniti svojih sanj in se bo pač odpravila v tujino.