Ministri Nata prekinili praktično sodelovanje z Rusijo

V skupni izjavi so ponovili, da ne bodo priznali "nezakonite in nelegitimne" priključitve Krima, zaradi katere so z Rusijo tudi prekinili vsako praktično sodelovanje. Ministri so državo pozvali k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava.

Kot so poudarili v skupni izjavi, je "neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, manjšin in pravni državi, ključna za evro-atlantsko varnost".

Rusija naj zmanjša vojaško prisotnost na meji z Ukrajino Rusijo so pozvali, naj zmanjša napetosti na območju in umakne svoje vojake na Krimu nazaj v vojašnice ter njihovo število zniža na raven pred krizo, prav tako pa naj zmanjša svojo vojaško prisotnost na meji z Ukrajino.

Glede slednjega je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen sicer že ob začetku današnjega zasedanja opozoril, da Nato ne more potrditi navedb, po katerih naj bi se ruski vojaki z območja na meji z Ukrajino že umikali. Je pa nato na novinarski konferenci ponovil, da je "ruska agresija na Ukrajino najhujša grožnja varnosti v Evropi".

Napotitev opazovalcev OVSE Ministri so sicer podprli tudi napotitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Ukrajino ter sklenili okrepiti praktično sodelovanje s to državo, da bi lahko izboljšala svoje zmogljivosti za zagotavljanje varnosti.

O vojaški prisotnosti Nata v skupnih izjavah ni govora, so pa številni visoki predstavniki držav članic zagotovili, da v Ukrajino zagotovo ne bodo prihajali Natovi vojaki, saj to ne bi pripomoglo k umirjanju razmer.

Nato bo okrepil sodelovanje s partnerskimi državami Hkrati so se ministri dogovorili tudi za paket ukrepov, s katerimi naj bi okrepili sodelovanja Nata s preostalimi partnerskimi državami v vzhodni Evropi, kot so Moldavija, Azerbajdžan in Gruzija, v katerih je zaradi ruske priključitve Krima precej vznemirjenja.

Na ta način je Nato okrepil nadzor z radarskimi letali tipa awacs nad Poljsko in Romunijo ter podvojil število letal, ki nadzirajo zračni prostor nad baltskimi državami, je pojasnil generalni sekretar Nata.

Nekatere države so napovedale tudi, da bodo v nekatere države poslale svoje vojake. Tako so recimo ZDA napovedale okrepitev svoje prisotnosti v Romuniji za približno 600 vojakov. Poslale naj bi tudi nekaj svojih vojaških letal.

Sicer pa naj bi Nato svojo vojaško prisotnost dokazoval predvsem z večjim številom vojaških vaj, vojaškim predstavnikom pa so zavezniki danes naložili, naj prenovijo obrambne načrte. Politika pa naj bi nato njihove predloge preučila, je še povedal Rasmussen.