Mineva 65 let od invazije v Normandiji

Slovesnosti v Normandiji se bodo ob številnih veteranih med drugimi udeležili ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski premier Gordon Brown in kanadski premier Stephen Harper.

Med povabljenimi ni kraljice Elizabete II. Francoski predsednik Sarkozy je sicer z vabili predsednikom držav in vlad povzročil tudi diplomatski škandal z Veliko Britanijo, ker med povabljenimi ni tudi kraljice Elizabete II. V Parizu so nato pojasnili, da gre predvsem za francosko-ameriško slovesnost, ne za polno slovesnost, kakršna je bila ob 50. ali 60. obletnici invazije. Dodali so sicer, da se lahko v Londonu sami odločijo, kdo bo predstavljal Veliko Britanijo in zdaj naj bi se slovesnosti v imenu britanskega dvora udeležil prestolonaslednik Charles.

Zaplet pa je močno prizadel britanska čustva, saj se je na "Dan D", 6. junija 1944, na obalah Normandije izkrcalo več kot 60.000 britanskih vojakov, 73.000 ameriških, več kot 20.000 kanadskih in le manjše število komandosov svobodnih francoskih sil. Prav tako je invazijske sile podpiralo veliko britanskih ladij.

Pred seboj so imeli le en cilj - Berlin Ob začetku "najdaljšega dne" v drugi svetovni vojni je sicer na obale Normandije začelo jurišati skupno več kot 200.000 zavezniških vojakov. Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.

Na spopad je čakalo 1200 bojnih ladij "Operacija Overlord" se je sicer začela odvijati že leta 1943, ko so ZDA začele v Veliko Britanijo dovažati ogromno vojakov in opreme. Velika Britanija je postala dobesedno vojaško taborišče za 3,5 milijona vojakov, mornarjev in letalcev. Na spopad je čakalo tudi 1200 bojnih ladij, 1600 transportnih ladij, 4000 jurišnih čolnov in več kot 11.000 letal. Britanci, Američani, Kanadčani, Avstralci, Novozelandci, Francozi, Belgijci, Norvežani, Poljaki, Čehi in Nizozemci so čakali na izpolnitev iste naloge: osvoboditev Evrope izpod okovov Hitlerjeve okupacije.

Kopičenje velike vojaške sile prek Rokavskega preliva v okupirani Evropi ni ostalo neopaženo. Nacisti so si sicer vneto prizadevali izvedeti podrobnosti o invaziji, vendar je zaveznicam uspelo, da so načrte ohranile v tajnosti vse do konca.

Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mestu, pri Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Toda to je bila tudi za zaveznike preveč očitna izbira, zato so se odločili za Normandijo.

Invazija potekala na petih mestih na obali Dogovorili so se, da bo invazija potekala na petih mestih na obali, na skupni razdalji kakih 40 milj; prvi val bo vodilo pet divizij, še štiri jim bodo sledile v 24 urah po začetku invazije. Američani se bodo izkrcali na obalah s kodnim imenom Omaha in Utah, Britanci in Kanadčani pa na obalah Sword, Juno in Gold.

"Ne sprejemamo ničesar drugega kot zmago!" V noči na 6. junij 1944 je vrhovni poveljnik ameriških sil v Evropi, general Dwight Eisenhower svoje vojake nagovoril z zgodovinskimi besedami "oči sveta so uprte v vas, (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago!" Tako se je začela invazija v Evropo za njeno osvoboditev in dolgo pričakovana druga fronta, ki jo je na drugi strani zahteval sovjetski voditelj Stalin.

Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila mnogokje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcem.

Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik "Atlantskega zidu", feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije. Kasneje pa tudi ni hotel slišati prigovarjanj generalov, da je operacija Overlord prava invazija, in je menil, da gre za "slepilni manever" zaveznic. Medtem je bilo v Normandiji že milijon zavezniških vojakov.

Krvavi boji na obali Omaha Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha, kjer so Nemci ameriške napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure po začetku invazije je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se sploh še niso premaknili za več kot nekaj metrov.

Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili Kljub temu je Američanom le uspelo izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke za Omaho izgubili najmanj 3000 mož.

Ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov Na drugih obalah so imeli zavezniki več sreče in so naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je "Dan D" med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani. Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je bilo ubitih tudi 19.000 francoskih civilistov.