Mineva 200 let od rojstva Charlesa Darwina

Čeprav od objave omenjene teorije prav letos mineva že 150 let, pa so razprave o nastanku človeške vrste med znanstveniki in teologi še vedno precej razgrete. Izšolal se je za duhovnika Darwin se je 12. februarja 1809 rodil v premožni britanski družini in že kot otrok pokazal izjemno zanimanje za naravoslovje. Kljub temu se je sprva odločil, da se bo podal po stopinjah očeta, ki je bil ugleden britanski zdravnik. S študijem medicine je tako začel na univerzi v Edinburgu, vendar je študij po dveh letih opustil, saj ga medicina kot taka ni pretirano zanimala, poleg tega pa ni prenesel pogleda na kri. Začel je s študijem teologije in se pri 22 letih izšolal za duhovnika, čeprav duhovniškega dela kasneje v življenju ni nikoli opravljal.

Takoj po študiju se je odpravil na skoraj pet let trajajočo pomorsko odpravo, na kateri je v družbi preostalih članov odprave raziskoval obale in otoke Patagonije, Ognjene zemlje, vzhodne obale Južne Amerike in nekatere otoke v Tihem oceanu. Na popotovanju je Darwin kot entuziastičen naravoslovec opisal številne živalske in rastlinske vrste Južne Amerike, posebej pa so njegovo pozornost pritegnili koralni grebeni v Avstraliji in tam živeče živalske vrste.

O izvoru vrstje trn v peti teologom Na potovanju je Darwin zbral izjemno obširno zbirko podatkov, primerkov, opisov in zapisov v svoje dnevnike, ki jih je v naslednjih letih preučeval in urejal. Leta 1859 je nato izdal svoje najodmevnejše delo z naslovom O izvoru vrst, ki opisuje evolucijski razvoj živih bitij na podlagi naravne selekcije. Delo je sredi 19. stoletja veljalo za pravo senzacijo na področju vedenja o izvoru živih bitij, obenem pa je postalo trn v peti predvsem teologom oziroma zagovornikom vere.

Darwinovo teorijo nekateri kritizirajo še danes

Darwinova teorija je za vselej spremenila tok znanosti na področju evolucije, obenem pa si je nakopala nasprotnike, ki so prisotni tudi danes, 150 let po objavi teorije. Darwin je s svojo teorijo na poljuden način podal razlago o tem, kako so živeče vrste na podlagi naravne selekcije prehajale skozi evolucijo, vse do nastanka človeške vrste. Prav na tem mestu je tedaj senzacionalna teorija trčila s tezami o stvarjenju človeka, ki jih navaja Biblija.

Z njim se ni strinjala niti njegova žena Manj znano je, da je Darwin zaradi svoje teorije imel težave tudi doma, saj se z njegovimi tezami ni strinjala niti njegova globoko verna soproga Emma Darwin. Naravoslovec je nastajanje knjige pred njo celo skrival, da je ne bi užalil. Darwinova prapravnukinja Ruth Padel ob tem pripoveduje, je bila Emma mišljenja, da Darwin Boga vse bolj odriva od sebe, zato se je z možem o tem odločila temeljito pogovoriti. V pogovoru naj bi Emma začutila moževo več desetletno znanstveno delo, zato ga je prosila, naj idej v svoji knjigi nikakor ne spreminja zgolj iz strahu, da bi si nakopal njeno jezo.

Spremenil je pogled na svet Čeprav Darwinova evolucijska teorija danes velja za splošno uveljavljeno in sprejeto, je še vedno moč naleteti na številne nasprotnike in oporečnike Darwinovih tez. Kljub drugačnemu mnenju pa se večina strinja in priznava, da je bil Darwin izjemno pomemben znanstvenik, saj je s svojim delom spremenil pogled na svet.

Da je bil nedvomno izjemen znanstvenik, priznava tudi predstavnik skupine Answers and Genesis (Odgovori in geneza) Paul Taylor, ki evolucijsko teorijo zavrača in se sklicuje na navedbe Biblije. "Seveda se ne strinjamo z Darwinovimi zaključki, vendar priznavamo, da je bil izjemno vesten opazovalec in smo mu zato lahko glede marsičesa le hvaležni," je ob okrogli obletnici rojstva britanskega znanstvenika poudaril Taylor.

Eden prvih znanstvenikov, ki je teorijo podprl z dokazi Vodja posebnih projektov v londonskem naravoslovnem muzeju Bob Bloomfield je ob tem poudaril, da je bil Darwin v času nastajanja evolucijske teorije izjemno pozoren, saj je razumel, da je koncept nastanka človeške vrste iz živalskih prednikov izjemno kontroverzen. Po besedah Bloomfielda Darwin svoje teorije ni želel predstaviti le kot nekakšne hipoteze, pač pa kot razlago, podprto s številnimi dognanji in dejstvi. "Bil je eden prvih pravih znanstvenikov, pri katerem je bilo vse, kar je zapisal, podprto z dokazi," je ob tem poudaril Bloomfield.

Darwin je izjemno rad zahajal tudi v londonski živalski vrt, kjer se je posebno spoprijateljil z enim od tamkajšnjih orangutanov. Opazoval je njegovo obnašanje v različnih situacijah in na podlagi opazovanja prišel do zaključka, da se je človek razvil iz primata.

Prav vsa živa bitja se med seboj borijo za obstanek Znanstvenikova vedoželjnost je nazadnje izčrpala njegovo življenjsko moč, še kot bolehen starček pa je opazoval predvsem rastline. Pritegnilo ga je namreč dejstvo, da te vedno rastejo proti oknu oziroma se obračajo proti svetlobi. Intenzivno razmišljanje ga je pripeljalo do spoznanja, ki je le še podkrepilo njegovo teorijo naravne selekcije. V svoji teoriji je namreč poudarjal, da se prav vsa živa bitja med seboj borijo za obstanek, v boju za vodo, svetlobo ali hrano pa se spreminjajo in prilagajajo.

Izdelal je "prednika" pisarniškega stola na kolescih Manj znano je, da je bil Darwin tudi inovator. Ena izmed njegovih bolj znanih inovacij se je porodila prav med urejanjem obširne zbirke rastlin, živali in zapisov, ki jih je prinesel s prej omenjene plovbe. V želji, da bi se v svojih delovnih prostorih kar najhitreje premikal med zbranimi primerki, je na stol, ki ga je uporabljal, namestil kolesca, s čimer se je po prostoru lahko kar zapeljal. Tako je nastal prvi "prednik" pisarniškega stola na kolescih, kakršnega poznamo danes.

Mesec dni dolg festival v Darwinovo čast Vsekakor je bolj kot njegovo inovatorsko delo pomembna zapuščina, ki jo je za seboj pustil kot naravoslovec. Ob letošnji okrogli obletnici Darwinovega rojstva bo v četrtek samo v rodni Veliki Britaniji potekalo prek 300 prireditev. V osrednji Angliji, kjer je bil Darwin rojen, v čast najslavnejšemu rojaku pripravljajo festival, ki bo trajal kar mesec dni. Medtem v Darwinovem nekdanjem domu v bližini Londona pripravljajo stalno razstavo, ki bo prikazovala nekatere njegove najznamenitejše eksperimente s področja naravoslovja.

V Londonu na ogled postavljeni Darwinovi dnevniki Londonski Naravoslovni muzej ob okrogli obletnici znanstvenikovega rojstva pripravlja posebno razstavo, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali ohranjene, ročno napisane Darwinove dnevnike. V njih je moč razbrati naravoslovčev izjemno analitičen, včasih pa tudi pikolovski pristop do pisanja.