Sreda, 15. 1. 2025, 19.15
2 uri, 20 minut
Zdravstvenim delavcem iz javnih ustanov popolna prepoved dela pri čistih zasebnikih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Po zadnjem osnutku novele bi se lahko zaposleni pri t. i. čistih zasebnikih pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je v zadnji fazi usklajevanj, vlada ga bo predvidoma obravnavala v četrtek. Zadnji osnutek predvideva popolno prepoved dela zdravstvenih delavcev iz javnih ustanov pri t. i. čistih zasebnikih. V določenih primerih pa bi bila omogočena obratna pot.
Po zadnjem osnutku novele bi se lahko zaposleni pri t. i. čistih zasebnikih pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je medijem danes pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.
Možnost dela v zasebnem in javnem zdravstvu hkrati bo omogočena le vrhunskim strokovnjakom
Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.
"Puščamo si odprta vrata za eno zelo majhno skupino ljudi, ker seveda ne želimo, da bi bili pacienti v našem javnem sistemu prikrajšani za kakršnekoli storitve ali dejavnosti," je poudarila Humar.
Vsi drugi javni zdravstveni delavci bi po predlogu novele lahko delali le v javni zdravstveni mreži, torej pri javnih zavodih in koncesionarjih, ne pa tudi pri čistih zasebnikih.
Mogoče bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih prek podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Takšna dodatna pomoč javnim ustanovam ne bo smela prinašati izgube. Ne bodo pa več smeli javni zavodi sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.
Tako bo lahko denimo zdravnik, ki je zaposlen pri čistem zasebniku, v bolnišnici dodatno še vedno delal, a bo moral z bolnišnico skleniti podjemno pogodbo. Bolnišnica ga namreč ne bi več mogla plačevati prek statusa samostojnega podjetnika.
Davčno ugodnejše bodo le podjemne pogodbe
Davčno ugodnejše bodo le podjemne pogodbe, ki jih bodo javne zdravstvene ustanove za dodatno delo sklenile z lastnimi zaposlenimi. Takšne ugodnejše pogodbe bodo lahko sklenili le za programe, ki jih bo odobril minister, tudi s takimi pogodbami zavodi ne bodo smeli ustvarjati izgube.
Ob določenih pogojih bi lahko javni zdravstveni delavci, zaposleni v lastnem javnem zavodu, izvajali tržno dejavnost. Eden od pogojev bo denimo opravljen program zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ne bi pa smeli javni zdravstveni delavci, ki so delno zaposleni pri koncesionarjih, tam opravljati tudi tržnih storitev.
Osnova za nagrajevanje in izdajanje soglasij zaposlenim v javnih zavodih za delo v drugih ustanovah javne zdravstvene mreže bo merjenje efektivne delovne obremenjenosti. To se bo po napovedih Jasne Humar v javnih zavodih vzpostavilo v naslednjih mesecih. Ministrstvo za zdravje metodologijo že pripravlja, predvidoma bo enotna za vso državo.
Sprva bi moral zaposleni, ki bi želel dobiti soglasje za delo v drugi ustanovi v javni mreži, dosegati vsaj povprečno storilnost kot drugi zaposleni v istem poklicu in isti dejavnosti v matičnem zavodu. Kasneje pa bodo na ministrstvu na osnovi večmesečnega merjenja poskušali izdelati kadrovske standarde, na podlagi katerih bi bilo lažje presojati, ali je delo opravljeno v zadostnem obsegu.
Osnutek predvideva tudi določilo, po katerem bodo morali imeti koncesionarji za vsak program, ki ga opravljajo, redno zaposleno ustrezno število zdravstvenih delavcev.
Direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo morali biti zaposleni stoodstotno
Direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo predvidoma morali biti na svojih delovnih mestih zaposleni stoodstotno, razen direktorji zavodov z manj kot sto zaposlenimi. Strokovni direktorji bodo morali biti v matični javni ustanovi predvidoma zaposleni za vsaj 60 odstotkov, za preostali delež pa ne bodo smeli biti zaposleni ali po pogodbah delati pri koncesionarjih, lahko pa bi denimo za preostali čas delali na fakulteti ali ministrstvu. Podobno bo predvidoma veljalo tudi za vodje klinik in oddelkov.
Novela bo, če bo sprejeta v trenutni obliki, prinesla tudi člen, ki bo določal, da morajo presežki javne in tržne zdravstvene dejavnosti ostati v javnih zdravstvenih ustanovah. Te bodo lahko s presežki denimo izboljšale infrastrukturo, kupovale opremo in jih deloma porabile za nagrajevanje zaposlenih. Koncesionarji pa bodo lahko še naprej prosto razpolagali z dobički.
Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. "Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše," je poudarila. Zagotovo pa se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je dejala.
Pacientom bo novela ob uveljavitvi prinesla preglednejši zdravstveni sistem, je napovedala.
Kordiš in Šetinc Pašek umaknila zakonski predlog iniciative Glas ljudstva za jasno ločitev zdravstva
Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek pa sta pred današnjo sejo odbora DZ za zdravstvo iz postopka obravnave umaknila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ga morali obravnavati na seji, so objavili na spletni strani DZ.
Poslanka Mojca Šetinc Pašek je za STA med drugim izpostavila, da bi eno od težav lahko predstavljalo uvajanje t. i. dnevnih bolnišnic.
Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora.
V iniciativi Glas ljudstva so med razlogi za umik predloga novele zakona zapisali, da je bil ključni namen njegove vložitve v DZ spodbuditi vlado k pospešitvi priprave zakona za ločitev javnega in zasebnega zdravstva in odpravo dvojnih praks zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.
"Ta cilj smo dosegli, saj vlada za četrtek napoveduje vložitev novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki obravnava to tematiko. Prepričani smo, da bi brez našega zakona še vedno imeli na mizi zgolj obljube, napovedi in časovnice," so zapisali v sporočilu za javnost.
Zakon umikajo, ker so jih za to prosile vse tri koalicijske stranke
Dodali so, da vladni zakon posega tudi na druga kritična področja javnega zdravstva, ki jih s svojim predlogom niso odpirali. Menijo, da ima vladni predlog možnost, da celostno zaustavi procese načrtnega rušenja in izčrpavanja javnega zdravstva, ki potekajo na več ravneh.
"Navsezadnje zakon umikamo, ker so nas za to v preteklih dneh vztrajno prosile vse tri koalicijske stranke in nam ob tem odločno zagotovile, da bodo v državnem zboru, če bo treba, z dopolnili poskrbele, da bo vladni zakon dosledno in odločno razmejil javno in zasebno zdravstvo skladno z njihovimi predvolilnimi zavezami in koalicijsko pogodbo," so pojasnili v iniciativi.
Zapisali so, da so jim stranke Levica, SD in Gibanje Svoboda zagotovile, da "bomo kot najodločnejši zaščitniki interesov zavarovancev in pacientov vključeni v proces dokončnega oblikovanja zakona v državnem zboru".
