Mesić obsodil vse zločine med vojno na Hrvaškem

Na Hrvaškem obeležujejo spomin na zaključek operacije Nevihta pred 14 leti, v kateri so hrvaški vojaki in policisti leta 1995 znova zasedli Knin in približno petino hrvaškega ozemlja, ki je bilo pet let pod nadzorom srbskih upornikov. Knin - nekdanja trdnjava srbskih upornikov Mesić je v Kninu, nekdanji trdnjavi srbskih upornikov, izpostavil, da je operacija Nevihta ustvarila tudi pogoje za konec vojne v BiH. "Prihod Hrvaške vojske v Knin je pomenil konec upora deloma zaslepljenih in deloma zavedenih naših državljanov srbske narodnosti," je dejal.

Obsodil pa je vse zločine, ki so bili storjeni med hrvaško domovinsko vojno, ne glede na to, kdo jih je zagrešil ali kdo so bile žrtve. "Zločine pod krinko hrvatstva moramo obsoditi in obsojamo jih še bolj energično, ker mečejo senco na pravično in plemenito borbo hrvaških branilcev in na njihove žrtve. To mora biti jasno vsakemu na Hrvaškem in vsakemu v inozemstvu," je dejal.

"Ta Hrvaška ni zgrajena na zločinu" Poudaril je, da "ta Hrvaška ni zgrajena na zločinu - za razliko od neke druge tvorbe, ki je v času druge svetovne vojne uzurpirala hrvaško ime". "Ta tako imenovana Neodvisna država Hrvaška je bila zasnovana na zločinski ideologiji in je bila prežeta z zločinom, od prvih do poslednjih dni svojega obstoja," je izpostavil hrvaški predsednik.

Tudi v Kninu pa se ni mogel izogniti odnosom s Slovenijo in slovenskim zadržkom na hrvaški poti v EU. Kot je dejal, je Hrvaška zdaj po vstopu v Nato še bolj trdno usmerjena proti EU, ne glede na slovensko blokado. Pri tem je ponovil, da bo Hrvaška k reševanju tega problema konstruktivno prispevala, ne bo pa pristala na to, da bi se morala odpovedati svojemu ozemlju v zameno za članstvo v EU.

Kosorjeva omenila zasluge Franja Tuđmana Mesić je še spomnil, da v Kninu govori zadnjič, saj se mu izteka mandat. Premierka Jadranka Kosor pa je na tej slovesnosti nastopila prvič v tej vlogi. V govoru je izpostavila predvsem zasluge hrvaških vojakov in tudi prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana pri vzpostavljanju svobodne Hrvaške.

Sicer pa se je posvetila tudi aktualnim zadevam v državi in menila, da je Hrvaška pričakala gospodarsko krizo bolje pripravljena kot nekatere druge države, vendar pa so zaradi strukturnih težav potrebne globoke reforme. "Ne glede na to, kako boleče bodo, Hrvaška nujno potrebuje rešitve, ki bodo državni aparat in vse njegove mehanizme končno postavile v službo hrvaškemu gospodarstvu in hrvaškim državljanom," je dejala premierka.

"Hrvaška mora v EU, vendar ne s sklonjeno glavo" Zbrane je na proslavi nagovoril tudi predsednik sabora Luka Bebić, ki se je zavzel predvsem za ohranjanje veličine domovinske vojne in da se vrednote te vojne prenašajo tudi na mlade rodove. "Hrvaška mora v EU, vendar pa ne s sklonjeno glavo. V Evropo mora s svojo tradicijo in zgodovino," je poudaril predsednik sabora.

Na slovesnosti v Kninu je bilo postrojenih 14 svečanih enot, v spomin na 14. obletnico konca vojne na Hrvaškem. Mesto so nizko preleteli tudi migi hrvaškega vojaškega letalstva, šest letal pa je izvajalo še letalske akrobacije. Slovesnost pa je zaznamoval tudi hrvaški ultramaratonec, ki je na mestni stadion pritekel po 1620 kilometrih teka iz Vukovarja v Dubrovnik in nato nazaj v Knin.