Lajčak svari pred delitvijo Bosne in Hercegovine

Kot je povedal v pogovoru za dnevnik Dnevni Avaz, ga vzdušje v državi, ki jo zaznamujejo nenehne napetosti med bošnjaško večino in srbsko manjšino, spominja na tisto, ki je vladalo med Bratislavo in Prago pred delitvijo Češkoslovaške leta 1993. "Vsi vemo, kako se je takrat končalo" "To vzdušje, ki ga danes vidim v odnosih med Sarajevom in Banja Luko, sem izkusil že dvakrat," je povedal Lajčak in poleg primera Bratislave in Prage navedel še primer vzdušja, ki je zaznamovalo odnose med Beogradom in Podgorico v nekdanji skupni državi. "In vsi vemo, kako se je takrat končalo," je dodal slovaški diplomat. Črna gora je sicer sedaj že dve leti samostojna država.

"Ne moreš biti za BiH, istočasno pa drugo polovico dežele obravnavati kot sovražno državo," je Lajčak kritiziral obe strani. "Ne moreš reči, da spoštuješ BiH, medtem ko poskušaš oslabiti državne institucije," je še dodal diplomat in pri tem mislil predvsem na politična stališča, ki ju zastopata predsednik predsedstva BiH Haris Silajdžić in predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik.

Politiki BiH morajo prevzeti odgovornost za prihodnost države Lajčak je poudaril, da politiki v BiH še naprej pričakujejo, da bo mednarodna skupnosti delala namesto njih in da jo spoštujejo samo, če dela v skladu s politiko strank ali naroda, kateremu pripadajo. Ponovil je tudi pričakovanje mednarodne skupnosti, pa tudi Evropske unije, da bodo politiki BiH prevzeli odgovornost za prihodnost BiH.

Do Lajčakovih opozoril je prišlo potem, ko so se zaradi različnih stališč Silajdžića in člana predsedstva BiH Nebojše Radmanovića o tem, kaj je potrebno izpostaviti v govoru na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku, razmere v državnem vrhu BiH še dodatno zaostrile.

Silajdžić pod vprašaj postavil Daytonski sporazum Silajdžić, ki je v torek govoril na zasedanju GS ZN, je zbrane predstavnike članic ZN pozval, naj ne dopustijo ohranjanja projektov haaškega obtoženca Radovana Karadžića v BiH oz. v Republiki srbski. V govoru je tudi neposredno postavil pod vprašaj Daytonski sporazum, saj je vsebinsko sledil posebni izjavi, ki jo je minuli teden sprejel glavni odbor Stranke demokratske akcije (SDA). V izjavi je SDA zahtevala, da se v primeru, da ne bo prišlo do popolne uresničitve Daytonskega sporazuma mora znova veljati ustava Republike BiH, katere naslednica je današnja BiH.

Radmanović se je na govor Silajdžića takoj kritično odzval in poudaril, da je v New Yorku predstavil "izkrivljeno in netočno sliko o BiH". "Silajdžić je s tem pokazal, da je proti Daytonskemu sporazumu in proti taki BiH. S tem je na nek način sprožil tudi vprašanje revizije vsega, na podlagi česar danes živimo v BiH," je dejal Radmanović.

Lajčak: Posamezna entiteta se ne more odcepiti od BiH Lajčak se je na razprave med Silajdžićem in Radmanovićem odzval z besedami, da je skrajni čas, da se politiki v BiH zavejo, da nihče ne more enostransko spremeniti Daytonskega sporazuma. "Niti se ne more posamezna entiteta odcepiti od BiH niti ne more BiH ukiniti posamezne entitete. Edini način za tako spremembo je dogovor vseh treh narodov BiH, na to pa mora pristati tudi mednarodna skupnost," je dejal Lajčak.

Dodal je, da tudi ponovno odpiranje razprave o tretji entiteti kaže na to, kako pomembna je za BiH sprememba ustave. "Sedanja razprava samo otežuje začetek tega procesa, vendar brez spremembe ustave ne morete pričakovati bistvenih sprememb na bolje," je še dodal Lajčak.