ameriške volitve
Sreda, 13. 11. 2024, 17.20
1 teden, 1 dan
Lahko Evropa brez pomoči ZDA premaga Rusijo? To je odgovor.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,87
Države Nata brez ZDA in Kanade so imele konec lanskega leta 1.772 bojnih letal četrte in pete generacije, Rusija pa le 679. Na fotografiji: F-35 v Nemčiji.
Se lahko Evropa ubrani ruskega napada brez pomoči ZDA? To vprašanje se zadnje čase vse pogosteje pojavlja zaradi Donalda Trumpa in njegove nepredvidljive politike glede Ukrajine in ameriškega članstva v Natu.
Zaradi zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah številne evropske voditelje skrbi, kako bo to vplivalo na vojno v Ukrajini in na varnost Evrope pred vse bolj napadalno Rusijo.
Kaj storiti, če bo hegemon vzel slovo?
Vemo, da je bil vsaj pred volitvami Trump zelo nenaklonjen nadaljnji ameriški pomoči Ukrajini ter da je obljubljal, da bo hitro končal vojno. Številne skrbi, da se bo Trump preprosto mimo Evrope in Ukrajine dogovoril o pogojih končanja vojne z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
V Kazahstanu rojeni dunajski strokovnjak za varnostno politiko in sodelavec nemške Fundacije Friedricha Eberta Simon Weiß je prepričan, da morebitno slovo hegemona (mišljeno je slovo ZDA iz Nata oziroma Evrope, op. p.) odpira pomembni vprašanji.
Najpomembnejši vprašanji za varnost Evrope
Prvo vprašanje je, ali lahko Evropejci na svoje roke prevzamejo vojaško podporo Ukrajini, drugo vprašanje pa je, ali se lahko EU ali vsaj evropski del Nata brani pred Moskvo.
Kakšna bo politika Donalda Trumpa do Putinove Rusije?
Najprej k prvemu vprašanju. Brez ZDA so evropske partnerice v Natu lani za obrambo namenile že 373,5 milijarde dolarjev (351 milijard evrov). Pričakuje se, da se bo ta vrednost leta 2024 dvignila precej nad 400 milijard dolarjev (376 milijard evrov) in še naprej naraščala naslednje leto.
Evropejci bi morali zapolniti vrzel, ki bi jo pustile za sabo ZDA
Toda popoln umik ZDA bi pustil občutljive vrzeli na ključnih področjih, ki bi lahko vplivale na varnostne razmere v Evropi.
Da bi zapolnila te vrzeli, bi morala Evropa Ukrajini dostaviti bistveno več svojih sodobnih oborožitvenih sistemov. To je načeloma izvedljivo, a zahteva močno politično voljo, poudarja Weiß.
Oklepna vozila in zračna obramba za Ukrajino
Washington trenutno predstavlja velik delež Natovega celotnega inventarja v Ukrajini: 37 odstotkov oklepnih transportnih vozil in bojnih vozil pehote ter 53 odstotkov sistemov zračne in protiraketne obrambe prihaja iz ZDA.
Ameriška pomoč je ključna za ukrajinsko zračno in protiraketno obrambo.
Predvsem zadnje so ključne za ukrajinsko obrambo. Ukrajinska zračna obramba, ki jo sestavljajo različni sistemi, se vsak dan spopada z rusko vojsko, ima veliko porabo raket in je letos utrpela precejšnje materialne izgube.
Evropa bi morala povečati izdelavo orožja
Čeprav evropske države Nata, zlasti Nemčija s sistemi IRIS, močno podpirajo Ukrajino, bi bila ustavitev ameriških dobav nazadovanje, ki ga je težko nadomestiti.
Medtem ko se ZDA lahko zanesejo na obstoječe rezerve, bi morale evropske države povečati proizvodnjo orožja, da ne bi ogrozile lastnih obrambnih zmogljivosti.
Evropa lahko nadomesti umik ZDA
Doslej je izčrpavajoča vojna v Ukrajini najprej izrabila starejšo opremo, ki je bila izdelana v Sovjetski zvezi. Sledili so starejši zahodni sistemi, ki so bili v skladiščih. Mnoge od teh sistemov starejše generacije evropske vojske in industrija še vedno hranijo.
Rusija ima trenutno 1,1 milijona vojakov (v prihodnosti naj bi število povečala na 1,5 milijona), vse evropske članice Nata pa so imele lani nekaj manj kot 1,9 milijona vojakov.
Bistvo je torej, da lahko Evropa nadomesti umik ZDA, vendar bi morala za to seči bistveno globlje v žep. Prav tako ostaja nejasno, čemu naj bi služile te dobave. To zahteva k uspehu usmerjen in vzdržen model vojskovanja na ukrajinski strani. Prav tako ni jasno, ali se lahko Evropa in Kijev dogovorita o skupnem razumevanju uspeha.
Ponovno oboroževanje Rusije
Zdaj pa k drugemu vprašanju: ali se lahko evropski del Nata brani pred napadom Rusije. Dejstvo je, da se Rusija ponovno oborožuje. Njeni izdatki za obrambo so se v zadnjih 15 letih močno povečali, zlasti pa od začetka vojne v Ukrajini.
S 36,4 milijarde dolarjev (34,3 milijarde evrov) leta 2008 so do leta 2023 izdatki narasli na 74,8 milijarde dolarjev (70,1 milijarde evrov), letos pa naj bi se podvojili na približno 140 milijard dolarjev (131,7 milijarde evrov).
Evropa daje več za obrambo kot Rusija
Evropske članice Nata bodo letos za obrambo porabile več kot 400 milijard ameriških dolarjev (376 milijard evrov) – vendar se, če upoštevamo razliko v kupni moči med Evropo in Rusijo, evropska prednost v vojaških izdatkih pred Rusijo zmanjšuje.
Evropske članice Nata bodo letos za obrambo dale več kot 376 milijard evrov, Rusija pa (preračunano v evre) nekaj več kot 131 milijard evrov.
Kljub temu bo Evropa v tekočem letu in v letu 2025 še naprej zagotavljala bistveno več denarja za nakupe, vaje ter raziskave in razvoj kot Moskva. Poleg tega je za ustrezno delovanje ruskega obrambnega sektorja treba zaobiti številne sankcije, kar pomeni precejšnje dodatne stroške.
Število vojakov: Evropa ima več vojakov kot Rusija
Ruska vojska se je v zadnjih 15 letih povečala za okoli sedem odstotkov in zdaj šteje okoli 1,1 milijona ljudi. V prihodnjih letih naj bi število naraslo na 1,5 milijona.
Za vse evropske zaveznice Nata skupaj se je število vojakov v istem obdobju zmanjšalo za približno 28 odstotkov in leta 2023 znašalo okoli 1,89 milijona ljudi. Vendar to ni enoten trend po Evropi – obstajajo jasne regionalne razlike.
Evropska prednost v letalih četrte in pete generacije
Nekatere manjše vojske v Srednji Evropi so zabeležile znatno povečanje (Litva za 185 odstotkov, Madžarska in Latvija za 27 odstotkov), medtem ko so se večje vojske v Zahodni Evropi zmanjšale (Nemčija za 26 odstotkov, Francija za 42 odstotkov in Italija za 45 odstotkov).
Od 76 lovcev pete generacije Su-57, naročenih leta 2019, jih je rusko letalstvo do zdaj dobilo le okoli 25.
Veliko prednost imajo evropske vojske Nata pred Rusijo na področju bojnih letal četrte in pete generacije. Brez ZDA in Kanade so imele države Nata konec leta 2023 1.772 bojnih letal četrte in pete generacije.
Prednost v sodobnih letalih se samo še povečuje
Ta vrednost se je letos opazno povečala, zlasti z naraščajočimi dobavami F-35 evropskim zračnim silam. Rusija ima le 679 letal primerljive kakovosti. Evropskim vojskam bo do leta 2030 dostavljenih skupno 560 letal F-35.
Rusija po drugi strani težko pričakuje primerljivo širitev svojih zračnih sil: od 76 lovcev pete generacije Su-57, naročenih leta 2019, so jih do danes dostavili le okoli 25. Več kot očitno je, da je ruska vojaška industrija počasna pri izdelavi najsodobnejših oborožitvenih sistemov.
Evropsko izhodišče ni brezupno
Če tem dejstvom dodamo trenutne težave ruske vojske pri doseganju odločilnega napredka v Ukrajini (na terenu se mora ruska vojska zanašati tudi na 70 let staro orožje), se zdi konvencionalni ruski napad na evropske države Nata trenutno težko izvedljiv in bi bil bolj podoben samomorilski misiji.
Evropske vojske morajo biti pripravljene na nenadne ruske napade, na primer v Baltiku. Na fotografiji: danski vojaki na vojaških vajah v Litvi leta 2014.
Izhodišče za Evropo torej ni brezupno in se ga da poleg tega še izboljšati, je prepričan Weiß. Namesto da se pritožujejo nad izidom volitev v ZDA, bi morale evropske države narediti domačo nalogo.
Povečanje števila vojakov in izdelave streliva
Ključni nalogi sta zaposlovanje vojaškega osebja in povečanje zalog streliva na ustrezno raven. Tudi povečana večnacionalna intenzivnost vojaških vadb v zadnjih letih gre v pravo smer.
Ker velikih vojsk iz hladne vojne ni več, je pomembno optimizirati operativno pripravljenost sil za hitro posredovanje v miru, da se lahko hitro odzovejo na morebitne nenadne napade – na primer v Baltiku.
