Krimski referendum v nasprotju z mednarodnim pravom

O tem, ali je referendum v skladu z mednarodnim pravom in kakšne bodo politične posledice izvedbe referenduma za reševanje krize v Ukrajini in za mednarodne odnose, smo se pogovarjali z dr. Mirjam Škrk, predstojnico katedre za mednarodno pravo pri pravni fakulteti v Ljubljani.

Ali je torej izvedba za nedeljo napovedanega referenduma o priključitvi Krima Rusiji v skladu z mednarodnim pravom? Mislim, da ni v skladu z mednarodnim pravom. Če želimo, da je referendum oziroma plebiscit v skladu z mednarodnim pravom, morajo biti izpolnjeni tudi nekateri notranje pravni, zlasti ustavni kriteriji, kot je npr. neuspeli poskus pogajanj z večinskim narodom oziroma trenutnimi oblastmi. Ker gre za povezavo s pravico do samoodločbe, tudi kriteriji, ki jih mednarodno pravo za takšno odločanje, pri priključitvi drugi državi ali pa za lastno samostojnost, predpisuje: gre za masovne kršitve človekovih pravic in neuspešna pogajanja z večinskim narodom. Povsem očitno je, da ta pogoja v tem primeru nista izpolnjena.

Nenavadna je hitrost tega referenduma, ki je bil sklican pred dobrimi desetimi dnevi. Kaj nam to pove? To kaže na pomanjkljivosti postopka in dejstvo, da tudi približno nobeden od teh kriterijev ni bil izpolnjen oziroma mu ni bilo zadoščeno.

V primeru glasovanja prebivalcev Krima za priključitev Rusiji, kar je glede na delež ruskega prebivalstva na polotoku za pričakovati, kakšna bo potem njegova mednarodna pravna veljava, legalnost in legitimnost? Če ni mednarodno pravne podlage, tak referendum v končni posledici ne more pomeniti, da se lahko nek avtonomni del v neki državi odloči, da se bo priključil neki drugi državi. Referendum na Krimu v primerjavi z nekaterimi drugimi poskusi primerov samoodločbe na temelju referendumov je še posebej vprašljiv. Tu ne gre za zatiranje človekovih pravic manjšine, da vzpostavi lastno državnost, ampak da se priključi neki drugi državi. Številčni večini pri tovrstnih referendumih zelo težko damo legitimnost. To nam je pokazala tudi praksa poskusov odločanja o lastni državnosti v preteklosti: na primer, ko je šlo za Quebec, kjer je vrhovno sodišče Kanade izrecno opozorilo na te elemente, ki sem jih prej omenila.

Kako bi dogajanje na Krimu primerjali s podobnimi političnimi dogodki v preteklosti, kot je bilo Hitlerjevo reševanje Sudetskih Nemcev (primerjava Putina s Hitlerjem s strani Hillary Clinton), pa primer SAO Krajin v Jugoslaviji, Kosova, Abhazije in Južne Osetije. Ti primeri so zelo različni in vsak zase daje svoj odgovor. Primerjava s Sudetskimi Nemci se mi zdi tudi nad časovno dimenzijo. Mogoče je politično učinkovita, ampak z današnjega vidika se mi zdi nepotrebna komentiranja. Glede drugih primerov pa jih tudi ne moremo stlačiti v en koš. SAO Krajine so bile tvorbe, ki so nastale na podlagi agresije in so bile v nasprotju z mednarodnim pravom. V taki tvorbi takšno izražanje volje ne more biti ne legalno ne legitimno. Tudi primerjava s Kosovom ni dobra, ker vemo, da pri Kosovu pa je bil izpolnjen kriterij masovnega kršenja pravic manjšinskega prebivalstva v sklopu tedanje države Zvezne republike Jugoslavije, na najbolj grob način. Kar je ugotovil tudi varnostni svet OZN in tudi politična pogajanja so bila neuspešna. Primerjava z Abhazijo in Južno Osetijo, kjer še ni bilo referenduma, bi morda še bila umestna s situacijo na Krimu v sklopu širjenja očitno nekih ozemeljskih pretenzij Ruske federacije.

Kakšne pa bodo po vašem mnenju politične posledice izvedbe referenduma, za odnose med ZDA in Rusijo, pa z zahodnimi državami? Kaj ta izražena volja na Krimu za priključitev k Rusiji v političnem smislu pomeni za Rusijo? Ruska federacija bo iz tega izrekanja, za katerega smo ugotovili, da ni niti po mednarodnem pravu niti po ukrajinski notranji pravni ureditvi, pač želela potegniti določene politične koristi, to je nesporno. Upajmo pa, da se bo ta situacija vendarle rešila po mirni poti in da se ne bo razširila na neko polje, ki si ga nihče ne želi. Ker vendar moramo vedeti, da se pogovarjamo o Evropi.

Ali je realno, da bi prišlo do odpovedi referenduma na podlagi kakšnih uspešnih političnih pogajanj in pogovorov v naslednjih dneh? Težko ocenjujem. Res bi moralo priti do preobrata, ki pa ga realno ne pričakujem. Bi pa to bilo zagotovo v korist reševanja krize tudi v skladu z mednarodnim pravom. Če bi se vse prizadete strani usedle in poskušale najti rešitev po mirni poti v korist ohranitve ozemeljske integritete. Ki je eno temeljnih načel mednarodnega prava, še posebej pomembno v evropskem prostoru.