Kdo je novi britanski premier? V poslanske klopi je sedel šele leta 2015.

61-letni politik je po odvetniški in tožilski karieri poslanec postal leta 2015, vajeti stranke pa prevzel aprila 2020 iz rok Jeremyja Corbyna, potem ko so laburisti na volitvah leta 2019 doživeli hud poraz. Odtlej je stranko popeljal proti sredini in jo očistil očitkov antisemitizma.

Pri tem je opustil več napovedi, s katerimi je sprva poskusil ugoditi levemu krilu stranke. Med drugim se je odpovedal ukinitvi šolnin na univerzah in nacionalizaciji energetskih in vodnih podjetij, zaradi česar so ga nekateri obtožili izdaje in prelomljenih obljub.

Podporniki po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v njem vidijo zanesljivega človeka, čigar stališča temeljijo bolj na pragmatizmu kot pa na ideologiji. Pričakujejo, da se bo z nalogo izboljšanja splošnega stanja v državi spoprijel tako, kot je deloval v pravu – resno in natančno.

Kritiki pogrešajo bolj jasna in trdna stališča 

Kritiki medtem pri njem pogrešajo bolj jasna in trdna stališča, menijo tudi, da mu ni uspelo izrisati jasne vizije za državo. Na javnih nastopih pogosto deluje zadržan in pred množicami naj bi šele pred kratkim začel kazati nekoliko več sproščenosti.

Po kaotičnih letih za Veliko Britanijo, ki se je soočala s finančnimi rezi, posledicami brexita in vse višjimi življenjskimi stroški, sicer obljublja desetletje narodnega preporoda. Seznam njegovih nalog je dolg in težaven – od šibke gospodarske rasti do preobremenjenih in podhranjenih javnih storitev – pričakovanja ljudi pa velika.

"Sprememba se začenja tu, ker je to vaša demokracija, vaša skupnost in vaša prihodnost. Vi ste glasovali, zdaj je čas, da mi začnemo delo," je danes dejal Starmer, ki naj bi se še dopoldne odpravil po mandat h kralju.

Polni obveznosti bodo že njegovi prvi dnevi na položaju – prihodnji teden bo državo zastopal na vrhu zveze Nato v Washingtonu, še pred koncem meseca pa bo nato v Angliji gostil voditelje držav Evropske politične skupnosti.

Kot izpostavlja Politico, zmaga Starmerja postavlja v položaj enega najpomembnejših sredinskih svetovnih voditeljev v času, ko se Zahod vse bolj odkrito spogleduje z desnim populizmom.

Izhaja iz delavskega razreda 

Starmer, ki je sam zase večkrat povedal, da izhaja iz delavskega razreda, se je rodil v Londonu očetu orodjarju in materi medicinski sestri. Z nenavadno izbiro imena naj bi se njegova starša poklonila ustanovitelju laburistične stranke Keiru Hardieju.

Obiskoval je gimnazijo, ki je dve leti po njegovem vpisu postala zasebna šola, njegovo šolnino pa je do 16. leta nato plačeval mestni svet. Po končani srednji šoli je kot prvi iz svoje družine odšel na univerzo – najprej v Leedsu, nato pa je na Oxfordu študiral pravo.

V okviru delovanja kot odvetnik je med drugim na Karibih in v Afriki branil zapornike, ki jim je grozila smrtna kazen. V poznih 90. letih pa je svoje storitve brezplačno zagotavljal aktivistom, ki jih je McDonald's preganjal zaradi deljenja letakov, ki so pod vprašaj postavljali nekatere trditve podjetja.

Leta 2008 so ga imenovali na čelo javnega tožilstva, na najvišji tožilski položaj v Angliji in Walesu. Kraljica Elizabeta II. mu je za njegove zasluge na področju kazenskega prava podelila plemiški naziv sir, a ga redko uporablja.

Novice Zgodovinski poraz za britanske konservativce

Novice Vzporedne volitve: na britanskih volitvah prepričljivo zmagali laburisti

Novice Velika Britanija pred velikim preobratom na levo?

V zasebnem življenju je navdušen nogometaš in navijač kluba Arsenal. Je poročen in ima dva otroka.